Konec julija smo se na neko lepo nedeljo odpravili iskat izvir Kamniške Bistrice . O tem sem takrat že pisal in tudi povedal, da se bomo tja še vrnili, saj glavnega izvira nismo našli, ampak le enega od stranskih.
Tako smo se zadnji ponedeljek (med tednom pa ja ne bo tam veliko ljudi) odpravili ponovno v Kamniški konec. Peljali smo se spet skozi Kamnik, pa Stahovico in Stranje in sledili smerokazom za Veliko planino .
Ko smo prispeli do Doma v Kamniški Bistrici, je bilo tam parkirišče popolnoma prazno. Najprej smo opazili tablo, ki nas je ob mostičku usmerjala proti izviru. Že takoj smo zagledali manjše jezerce, malo naprej pa še sam izvir, ko voda priteka izpod popolnoma z mahom obraslih kamnov. Pogled za bogove. Kaj bi hodili na tuje, ko pa imamo doma toliko lepih kotičkov.
Sprehodili smo se še malo višje skozi gozdiček, srečali dva oslička , ki sta se pasla na travniku, zavili levo do ceste in se vrnili nazaj. Vsega skupaj samo kakšnih 15 minut.
Potem smo si ogledali še od blizu lepo kapelo Lurške Marije, posedeli na klopci in se vrnili v avto. Za posladek pa smo ravno med vrnitvijo videli še nihalko z Velike planine, ki se nam je peljala preko glave. Krasno.