Na spominski gorniški poti od Aljaževe domačije v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih, lahko stopimo na šest gorskih vrhov, “pozdravimo” osem planinskih postojank ter obiščemo osem cerkva oz. župnišč. Pot, posvečena spominu na življenje in delo Jakoba Aljaža, je vezna gorniško-planinska pot, ki je od Zavrha pod Šmarno goro speljana pretežno po ravnini, potem pa se povzpne na Storžič in Kriško goro. Nato poveže kraje na gorenjski ravnini: Tržič, Dobravo pri Kropi in Dovje, kjer je bival in delal Jakob Aljaž. Po vrhovih in grebenih Karavank poveže Begunjščico z Dovško Babo, v zaključnem delu vodi po dolini Kot na vrh Triglava z Aljaževim stolpom, nato pa se po Tominškovi poti spusti v dolino Vrat do Aljaževega doma.
Aljaževa rojstna domačija
6. julija leta 1845 se je v Zavrhu rodil Jakob Aljaž, župnik, očak slovenskega gorništva, glasbenik in narodni buditelj. Na pročelju rojstne hiše je vzidana spominska plošča, na kateri je reliefno prikazana Triglavska Severna stena z Aljaževim stolpom na vrhu. Z dvorišča Aljaževe rojstne hiše pričnemo pot, ki nas vodi najprej na Šmarno goro, kamor je hodil Aljaž že kot otrok.
Vrh priljubljene Šmarne gore krasi baročna romarska cerkev Matere božje. Na eni od fresk romarjev, ki prihajajo k Materi božji je tudi lik Slovenke v narodni noši z otrokom v naročju. Ta žena naj bi bila mati Jakoba Aljaža on pa dojenec v njenem naročju. Skrben opazovalec bo na zunanji strani zvonika zagledal spominsko ploščo z reliefom Jakoba Aljaža, ki v roki drži cepin, v ozadju pa stilizirano lipo s pticami pevkami na vejah in reliefTriglavske Severne stene ter verze Otona Župančiča. Spominsko ploščo je postavila leta 1935 Glasbena matica.
S Šmarne gore v Smlednik ter s Kališča na Storžič
Pot je speljana po severnem grebenu Šmarne gore. Vas Smlednik, kamor je Aljaž hodil v takrat še štirirazredno osnovno šolo in cerkev sv. Urha, kjer je bil krščen, leži pod vznožjem Brezovca, nad Zbiljskim jezerom. Od tod nas pot pelje do gotske cerkve v Hrašah, posvečene sv. Jakobu iz ?? st., godovniku Jakoba Aljaža. Sledi nemarkirana pot, skoraj ves čas po gozdu, do vasi Voklo od koder nadaljujemo pot do cerkva sv. Katarine in sv. Radegunde v Srednji vasi. Iz Preddvora vodi na Storžič kar nekaj zanimivih poti, mi se držimo Aljaževe poti, ki nas usmeri proti vasi Mače do doma na Kališču od koder se povzpnemo na najzahodnejši dvatisočak Kamniških in Savinjskih Alp. Prekrasen razgled z vrha Storžiča je občudoval tudi Aljaž.
Od doma na Kriški gori na Dovje
Z vrha Storžiča nadaljujemo pot proti Kriški gori in Tržiču, kjer je bilo prvo delovno mesto takrat še kaplana Jakoba Aljaža, ki je tu služboval od 1871 do 1880 leta. Iz Tržiča se napotimo na Dobravo pri Kropi, kjer je bil Aljaž župnik v letih 1880 do 1889, od koder je odšel na Dovje. Preden tudi mi prispemo na Dovje, moramo opraviti še kar precejšen in zahteven del poti, ki nas vodi najprej k Mariji Pomagaj na Brezje, čez Begunjščico do doma na Zelenici, Stola in koče na Golici od koder se bomo podali na vpadljiv vrh Dovške Babe, kamor je rad zahajal tudi Aljaž. Z vrha se spustimo po stezi do Dovjega, kjer je skorajda štirideset let domoval triglavski župnik: od leta 1889 do svoje smrti, 4. maja leta 1927. Danes njegovo poslanstvo nadaljuje župnik Franc Urbanija. Popotniku rad pokaže muzej o življenju in delu Jakoba Aljaža, ki ga je uredil v župnišču.
Z Dovjega na Triglav ter do Aljaževega doma v Vratih
Aljaževa pot na Triglav vodi po dolini Kot, ki slovi po svojevrstni lepoti in divjini. Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp, ki ga je na lastne stroške postavil dovški župnik Aljaž leta 1895, s čimer je dal Nemcem jasno vedeti, da je Triglav slovenski. Leta 1896 pa je Aljaž ob koči na Kredarici dal zgraditi kapelico, ki jo je priporočil lurški Materi božji. Leta 1952 so jo “neznanci” porušili. Od leta 1992 na Kredarici stoji nova triglavska kapela Device Marije. V dolino Vrat se spustimo po Tominškovi poti, ki spada med zelo zahtevne planinske poti. Nedaleč od Aljaževega doma stoji spominska kapelica sv. Cirila in Metoda, ki jo je po Aljaževih načrtih zgradil Aljažev klub leta 1928. Pot lahko pričnemo kjerkoli in jo s katerokoli točko tudi zaključimo, prav tako pot ni časovno omejena. Njen glavni namen je spoznavanje življenjske poti Jakoba Aljaža in del, ki nam jih je na svoji “poti” zapustil ter spoznavanje naravnih lepot, še posebej gora, ki jih je Aljaž tako ljubil in ohranil slovenske tudi za nas. Na pot vzemite vodnik in dnevnik s poti Aljaževa pot od doma do doma Janeza Kocjana ter zemljevide, ki pokrivajo posamezna področja. Posebej previdni bodite na poti v visokogorje in na neoznačenih brezpotjih.
Vodnik
Kocjan Janez. Aljaževa pot od doma do doma: spominska gorniška pot od doma Jakoba Aljaža v Zavrhu do Aljaževega doma v Vratih: vodnik in dnevnik s poti. Medvode: Gorniški klub Jakoba Aljaž, 2001.
Kratka oznaka poti in informacije o poti
Aljaževa domačija (Zavrh) / Aljažev dom v Vratih, vezna pot, 200 km (6 dni), 22 obveznih spominskih točk.
Gorniški klub Jakoba Aljaža, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode, GSM 031/333-042
[wpgmza id=”5″ marker=”257″ zoom=”11″]