Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Vukova domačija
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Vukova domačija

Natisni E-pošta

Pogled na Žetale izpred cerkve sv. Mihaela
Pogled na Žetale izpred cerkve sv. Mihaela
Z rubriko Slovenske domačije se s tokratnim prispevkom znova vračamo v severovzhodni del Slovenije, točneje v Haloze in še točneje v vas Žetale. Tam je dne 4. oktobra 2007 prišlo do otvoritve, tudi za haloške razmere, majhne, vendar slikovite, lepe in arhitekturno dovršene hiške. Obnova hiške je stekla že dve leti pred tem, in sicer ob pomoči evropskih sredstev, kar potrjuje tudi tabla na hiši, na kateri piše, da je sredstva za obnovo prispevala poleg občine in Republike Slovenije tudi EU.
Turistično društvo Žetale jo je opremilo s predmeti, ki so jih pridobili na okoliških kmetijah, kar pomeni, da oprema v hiši ni originalna. Originalne so samo žlice, zajemalka, šalice in še nekaj drugih drobnarij. 


Haloze

Lepo obnovljena Vukova hiška z novim gankom po celi dolžini vzhodne polovice hiše in s povsem novo slamnato streho
Lepo obnovljena Vukova hiška z novim gankom po celi dolžini vzhodne polovice hiše in s povsem novo slamnato streho
Med Makolami na zahodu in Zavrčem na vzhodu se nad desnim bregom Dravinje širijo vinorodne Haloze. Z juga jih omejujeta Donačka gora in nekoliko nižji Macelj, po katerem poteka meja s Hrvaško. Iz gričevja tečejo potoki k Dravinji in Dravi in ustvarjajo globoko zajedene doline, ki so mehko kamninsko površje (lapor, peščenjak) razčlenile v pisano množico goric, z vinogradi na prisojni strani in z bukvami, kostanji, bori in smrekami na osojah. Po slemenih so raztresene pobeljene hišice želarjev in viničarjev. 
Haloze so znane po močnem izkoriščanju viničarjev in po tem, da so bili vinogradi večinoma v lasti nekmetov. Tudi zato so Haloze v širšem slovenskem prostoru "slovele" po svoji zaostalosti, ki še do danes ni povsem presežena. Zahodne Haloze so nekaj višje in imajo zato manj vinogradov. Prečka jih cesta iz Majšperka v Rogatec. Tu je znano prazgodovinsko najdišče Črmožiše, na severni strani Donačke gore, pod Macljem pa je najbolj znana vas Žetale.
Veža, ki je hkrati tudi kuhinja s kuriščem, omaro za posodo in kuhinjskim orodjem
Veža, ki je hkrati tudi kuhinja s kuriščem, omaro za posodo in kuhinjskim orodjem
V Čermožišah in okoliških krajih so našli kamnito orodje, ki ga arheologi postavljajo v čas okoli 5000 let pred našim štetjem (neolitik). Po njihovem mnenju so ljudje tistega časa živeli v majhnih naseljih z 20 do 30 prebivalci, ki so obvladovali okolico približno v premeru 5 km. Bili so poljedelci. Večje število bronastih predmetov (sekire, meči, motike, srp, sponke, šilo in celo ingote kot surov material za kovanje in predelavo) je leta 1898 odkril Peter Kodrič pri kopanju jam za sajenje sliv. Večino teh predmetov, ki naj bi izvirali iz časa med 1200 in 1000 pred našim štetjem je odkupil muzej v Gradcu, nekaj pa jih je tudi v Mariboru in na Ptuju. Haloze so bile očitno poseljene tudi v času rimskega imperija, o čemer pričajo ostanki keramike na pobočju Donačke gore in del sarkofaga, ki je sedaj vzidan v zid župnijske cerkve sv. Mihaela.

Občina in vas Žetale

Miza v hiši s klopjo, stoli in nabožnimi slikami v kotu nad njo
Miza v hiši s klopjo, stoli in nabožnimi slikami v kotu nad njo
Žetale in vasi okoli nje so šele od leta 1998 samostojna občina. Pred tem so spadale pod občino Ptuj in nazadnje še pod občino Majšperk. Gre za majhno občino, saj meri le 38 km2. Žetale same so majhno obmejno haloško naselje, ki premore le okoli 450 prebivalcev. So razloženo naselje z gručastim jedrom v zgornjem delu doline potoka Rogatnica, ob križišču cest iz Podlehnika, Majšperka in Rogatca. V dolini in na prisojnih območjih so manjše njive in travniki, nekaj je sadovnjakov, sicer pa prevladujejo gozdovi. Prebivalci se preživljajo z živinorejo in gozdarstvom, zaposleni pa so v Rogatcu, Rogaški Slatini, Celju in na Ptuju. Na griču nad jedrom naselja stoji župnijska cerkev sv. Mihaela iz 15. stoletja. Po njej se je kraj v 15. stoletju imenoval Mihaelova vas.
 
Prva omemba kraja Žetale je še nekaj stoletij starejša. Leta 1228 je namreč grof Gotschach von Harsse prodal vas Žetale Ptujskim gospodom. Cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena okoli leta 1450, izpričano pa je tudi, da je leta 1473 skozi Žetale potoval znameniti Paolo Sontonino, ki je napisal še bolj znameniti dnevnik potovanj po Sloveniji. Po turških napadih in s tem povezanimi oskrunitvami cerkva mu je oglejski patriarh naročil na novo posvetiti te cerkve in jih tako "očistiti neverne nesnage". Omembe vredna je tudi letnica 1716, ko so grofje Egennbergi iz Rogatca v Žetalah začeli graditi znano romarsko cerkev Marija Tolažnica (Trošt) in jo dokončali leta 1725. V njej so še vedno v rabi znamenite Janečekove orgle, izdelane leta 1763.

Vukova hiška

V drugem kotu na vzhodni strani hiše stoji postelja z omarico in šivalnim strojem
V drugem kotu na vzhodni strani hiše stoji postelja z omarico in šivalnim strojem
O starosti in lastništvu Vukove hiške ni točnih podatkov. Po prepričanju domačinov naj bi jo v 80 letih 19. stoletja postavil odvetnik iz Maribora ali Ptuja, kot svojo počitniško hiško, danes bi ji rekli vikend. Znano je, da je bila v letih od 1887 do 1904  v lasti družine iz Ptuja. Tega leta jo je kupila Blaževa družina (Horvatovi), da bi tako poskrbeli za dediščino svojega  otroka. Ti so danes neposredni sosedje te hiške. Zadnja lastnica je bila Antonija Horvat. Kot vdova se je poročila z Leopoldom (Poldetom) Vukom, po katerem je hiška tudi dobila ime. Bil je invalid, ki se je preživljal z izdelovanjem lesenega kmečkega orodja (vile, grablje ...). Po smrti žene Tončke ga je občina poslala v dom za ostarele, dobila pa je hiško z nekaj malega zemlje. Obnova hiške je stekla ob pomoči evropskih sredstev leta 2005.

Lončena krušna peč s klopjo v kotu za vrati in nekaj zanimivimi predmeti na njej.
Lončena krušna peč s klopjo v kotu za vrati in nekaj zanimivimi predmeti na njej.
Kot piše na panoju v hiški je bilo še v prvi polovici 20. stoletja več skromnih lesenih "cimpranih" hiš kot ilovnatih "butanih" in zidanih stavb, z večinoma slamnato streho in preprosto razporeditvijo prostorov: vežo, kuhinjo, veliko sobo, "hišo", in malo sobo, "hiško". Na podstrešju so bile lesene skrinje za žito in pletene omare za shranjevanje suhega mesa. V številnih hišah so bile še črne kuhinje, kjer se je dim z ognjišča prosto dvigal pod obokan strop in skozi lesen ali zidan dimnik na plano. K opremi so sodili mizica s škafom za vodo, sklednjak ali omara za lončeno in kovinsko posodo, grebljica za pepel, lopar za kruh in "burklje" za postavljanje loncev v peč. V veliki sobi je bila v kotu lončena krušna peč s klopjo, ki so jo kurili iz kuhinje. Nasproti je bila miza s klopmi in razpelom, ter nabožnimi podobami v kotu nad njo. V hiši je bila tudi postelja, ki je imela po navadi izvlekljiv predal, v katerem so spali otroci. Mala soba je bila opremljena s posteljo in omaro, nepogrešljiv del hišne opreme so bile tudi ročne žrmlje. Svetili so si s petrolejkami ali posebnimi svetilkami z repičnim oljem. Gospodarska poslopja klet, skedenj, hlev, kolarnica idr., so bila po večini ločena od stanovanjske hiše. 

Tudi Vukova hiška je "cimprana" z ognjiščno kuhinjo, sobo s krušno pečjo, balkonom in slamnato streho s čopoma na obeh koncih slemena.  "Nasajena" je v hrib v smeri vzhod - zahod z gankom po celi dolžini vhodne polovice hiše. Notranjost hiške je sila skromna in enostavna, saj premore le dva prostora: vežo ali "lojpo" s kuriščem in veliko hišo s krušno pečjo, posteljo, mizo in omaro. Šest majhnih okenc daje primerno svetlobo in varuje pred nadležnim mrazom. Hiška je tudi podkletena – klet je iz kamna - vendar ne funkcionira kot odprt prostor za obiskovalce. 
Na koncu lahko ugotovimo, da je Vukova hiška zelo dober pričevalec časa, oziroma načina življenja in bivanja v Halozah pred okoli 200 leti.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

domačije  Štajerska  Žetale 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 


http://www.cranecams.com/?oihskjnx=online-thesis-writing-jobs
over at this website
how to write academically

Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008