Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Veliki Nerajec in njegova kulturna dediščina
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Veliki Nerajec in njegova kulturna dediščina

Natisni E-pošta

200 let stara zidana hiša, v kateri je sedaj informacijski center. Hiša je podkletena in ima gank po dveh stranicah hiše.
200 let stara zidana hiša, v kateri je sedaj informacijski center.
Bela krajina je eden od tistih predelov Slovenije, v katerega samozaverovan osrednji Slovenec, kot pravi Boris Pahor, zaide samo tedaj, kadar ima tam res kakšen nujen opravek. In ker z našo rubriko Slovenske domačije doslej še nismo obiskali Bele krajine, je seveda nujno, da tudi to belo liso čimprej pobarvamo. Bela krajina bo navzlic temu še naprej bela, saj je belih brez, ki so pokrajini dale ime še vedno veliko. S turističnega zornega kota se Bela krajina predstavlja kot razvito podeželje, prepleteno z vinogradi in steljniki v objemu mogočnih belih brez in čiste reke Kolpe

Med številnimi predmeti v hiši so za Belo krajino najbolj značilne preslice in tuhača za tolčenje lanu;
Med številnimi predmeti v hiši so za Belo krajino najbolj značilne preslice in tuhača za tolčenje lanu;
Med temeljne geografske značilnosti Bele krajine je vsekakor treba uvrstiti tudi dejstvo, da leži na skrajnem jugovzhodu Slovenije z najjužnejšo točko države v naselju Kot pri Damlju. Ob prihodu se nam odpre pogled (če ni megle) na razgiban belokranjski kraški ravnik, iz katerega štrlijo posamezni osamelci. Celotno pokrajino obdajajo višji in prav tako kraški Gorjanci, Kočevski Rog in Poljanska dolina.
S površino 594 km2 spada med manjše pokrajinske enote v Sloveniji s 226 naselji in več kot 26.000 prebivalci. Največje naselje v Beli krajini je mesto Črnomelj z okoli 6000 prebivalci in je hkrati tudi prometno križišče Krajine. Po številu prebivalcev mu sledita Metlika in Semič in ta tri mesta so hkrati tudi sedeži treh belokranjskih občin. Povprečna nadmorska višina znaša 232,3 m in ponaša se z razmeroma toplim podnebjem, to je dolgimi toplimi poletji in hladnimi zimami. Večina Slovencev pozna Belo krajino tudi po izjemno bogati kulturni dediščini: po obilici ljudskih plesov, pesmi, običajev in obredov, po domači obrti in ljudskem izročilu, po pisanicah, drsankah, belokranjskih vezeninah in platnu. Vse to skupaj s svojsko pokrajino daje Beli krajini svojski pečat.

Veliki Nerajec

Črna kuhinja s pregrado in številnimi orodji ter kuhinjskimi pripomočki na obeh straneh;
Črna kuhinja s pregrado in številnimi orodji ter kuhinjskimi pripomočki na obeh straneh;
Ob cesti Črnomelj – Vinica na pol poti do Vinice se na majhni vzpetini razprostira vas Veliki Nerajec. Ponaša se s pridevkom "veliki" v resnici pa je to zelo majhna vas, kajti šteje le okoli 80 duš, je pa res, da se nedaleč od Velikega nahaja tudi Mali Nerajec. Od kod to nenavadno ime pravzaprav nihče ne ve in v slovenščini za to ime ni mogoče odkriti prav nobene smiselne razlage. Oba kraja in še nekaj drugih se nahajata na območju okoli 240 ha velikega Krajinskega parka Lahinja, ki ga je občina Črnomelj opredelila že leta 1988 z namenom, da bi pospešila razvoj turizma in podjetništva in hkrati zaščitila kulturne in naravne znamenitosti.
V kraju Veliki Nerajec deluje tudi Društvo za razvoj podeželja Krnica, katerega gonilna sila je gospa Vera Vardijan, pri kateri smo se oglasili tudi mi. Posebej velja v tej zvezi omeniti tudi dejstvo, da je vas Veliki Nerajec dobila posebno priznanje na tekmovanju za Evropsko nagrado – razvoj podeželja in obnovo vasi l. 2000. Vse to priča o tem, da so v vasi doma osveščeni ljudje, ki se zavedajo svojih korenin in jim ni vseeno, kaj se dogaja z njihovo kulturno dediščino.
Vse to je opazila že tudi širša okolica, pravzaprav že cela Slovenija, saj ta mali in odročni kraj na leto obišče več kot 8000 ljudi, največ v pomladnem času in zelo veliko je šolskih skupin. Večino od njih sprejme gospa Vera Vardijan, ki jim razkaže posebnosti vasi, med katerimi zavzema posebno mesto okoli 200 let stara zidana hiša brez posebnega imena v samem centru vasi.

Opis hiše

S slamo krit his s bivalnim prostorom in prostorom za umivanje;
S slamo krit his s bivalnim prostorom in prostorom za umivanje;
Nekdanja stanovanjska hiša danes funkcionira kot informacijski center, hkrati pa nudi zelo tipičen vpogled v življenje Nerajčanov pred 200 in več leti. Za razliko od drugih hiš, ki so bile večinoma lesene je ta zidana in je last nekoga iz Ljubljane. Društvo Krnica jo ima v najemu. Hiša premore samo dva prostora, črno kuhinjo in hišo, kar je bilo za prebivalce Bele krajine nekaj čisto običajnega. Če je imela hiša tri prostore, poleg kuhinje še dve sobi, so sobo s pečjo imenovali prva hiša, drugo sobo pa zadnja hiša. V hiši z eno samo sobo so v sobi živeli in spali starši in hčerke, za fante pa je pogosto zmanjkalo prostora. Zato so premožnejši kmetje v bližini stanovanjske hiše postavili še en majhen lesen objekt imenovan "his", v katerem so prenočevali fantje ali/in mladoporočenci. Zato so jim rekli "hisi za deco delat". Sicer pa so fantje največkrat spali v hlevih, poleti pa na skednjih.
Nasploh so hisi v Beli krajini pomemben del stavbne dediščine. Praviloma je imel his le en prostor za spanje, medtem ko so kuhali v hiši. Le izjemoma sta bila v hisu dva prostora, ki sta bila že pravo razkošje. Tako je bil en prostor namenjen umivanju, drugi pa spanju. Hisi so bili vedno pokriti s slamo. Ponavadi je bila ržena, pridelali pa so jo sami doma. Gospa Vera Vardijan je na zapuščeno parcelo, ki jo je kupila od kmeta na svoje stroške dala prestaviti dva hisa, od katerih je eden krit s slamo, drugi pa z opeko. Oba sta dvoprostorna hisa in v obeh je oprema skrajno asketska. V bivalnem prostoru v hisu kritem z opeko je poleg postelje še majhna mizica in dva stola, medtem ko je drugi prostor – kašča – sedaj prazen. Bivalni prostor v hisu kritem s slamo se od prvega razlikuje po tem, da je v njem poleg postelje in mize še križ in kipec Matere božje v kotu. Posteljo so pozimi za silo ogreli tako, da so pod njo vrgli v peči segreto opeko. Špranje med tramovi so v tem prostoru zapolnjene z mahom premazanim z ilovico in pobeljene. Prvi prostor v tem hisu je bil namenjen umivanju. Vinogradniški hisi se od ostalih hisov razlikujejo po tem, da je poleg bivalnega prostora še prostor za vino. Zato imajo mnogi te vrste hisov za predhodnike kasnejših zidanic.

Iz hisa nazaj v hišo

Bivalni prostor v starejšem hisu s skromno opremo.
Bivalni prostor v starejšem hisu s skromno opremo.
Če se sedaj vrnemo k hiši, o kateri je bilo govora, potem moramo povedati, da je v črni kuhinji in hiši polno zanimivih predmetov, od katerih jih je nekaj iz te hiše, nekaj pa prenešenih od drugod. V hiši stoji šivalni stroj, dva kolovrata, zibelka, postelje, ki je nekoč stala pod oknom sedaj ni več, pač pa so na tistem prostoru razporejena vsa orodja, ki so jih uporabljali za predelavo lanu. Na tleh leži tuhača za tolčenje lanu, veliko je preslic, od malih do velikih, ki so jih uporabljali za navijanje lanene niti ali volne. Fantje so jih izdelovali tudi za darilo svojim dekletom. Peč so odstranili, podstavek pa sedaj služi za razmestitev različnih doma narejenih in pridelanih izdelkov. Majhen križ ne visi v kotu, ampak na steni med oknoma, kar naj bi pomenilo, da je imela v hiši glavno besedo ženska. Na stenah so obešeni tudi panoji z informacijami o Krajinskem parku Lahinja. V prostoru stojita tudi dve figuri, oblečeni v tipično belokranjsko moško in žensko narodno nošo.
Črna kuhinja je predeljena z delno steno, s katero so ločili ognjišče od shrambe. V shrambi je sedaj razstavljenih več lončenih in lesenih posod, pa tudi več kovinskih naprav oziroma predmetov, med katerimi je treba omeniti podkvi za vola in strojček za rezanje rezancev. Za vrati je bil prostor (niša) za posodo za vodo. V črni kuhinji je izredno veliko število različnih pripomočkov in orodij, ki so jih ljudje rabili na domačiji.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  domačije  Črnomelj 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008