Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Skomarska hiša
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Skomarska hiša

Natisni E-pošta

Skomarska hiša
Skomarje je razložena hribovska vas globoko v nedrjih južnih pobočij Pohorja. Spada med najviše ležeče vasi (okrog 944 m nad morjem) in njeni prebivalci se še vedno večinsko ukvarjajo s kmetijstvom. V vasi je ohranjenih nekaj imenitnih kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti: v osnovi gotska, a povsem barokizirana cerkev sv. Lamberta, od koder je TV Slovenija l. 1990 prvič prenašala polnočnico, baročno zasnovano župnišče, stara Beškovnikova hiša z odlično ohranjeno gostilniško opremo, nekaj gospodarskih poslopij, ter grob in spominska znamenja pohorskega pesnika Jurija Vodovnika.

Skomarska hiša
Med kulturne spomenike v vasi Skomarje spada tudi Skomarska hiša, ki so jo domačini poznali pod imenom Štrucova hiša, tako se je pač reklo pri hiši. Od družine Jereb jo je l. 1993 odkupilo podjetje Comet d.d. iz Zreč, ki se je skupaj z zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Celja lotilo temeljite obnove. Danes je ta hiša ena izmed najbolje obnovljenih in vzdrževanih starih domačij na Slovenskem. Zaradi delne dotrajanosti materialov je bilo treba zamenjati več vencev zunanjih brun, utrditi temelje, v celoti rekonstrurirati ostrešje, streho prekriti s skodlami, vgraditi nova okna, na novo ometati del notranjih prostorov, položiti lesena tla, razpeljati elektriko in alarmne naprave, ter zbrati in obnoviti pohištvo.
Je pa res, da se je z obnovo stavbe delno spremenila namembnost prostorov, kajti v desni del veže so vgradili sanitarne prostore, v prešnico pa sodobno kuhinjo. Oba posega sta izpeljana tako, da prvotna substanca stavba v ničemer ni poškodovana in je dodatke mogoče odstraniti kadarkoli. Ostali del pritličja je urejen kot muzej, ki obiskovalcu nudi vpogled v bivalno kulturo naših prednikov vse do 60 let 20. stoletja.

Skomarska hiša
Skomarska hiša sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem, ne toliko zaradi svoje starosti, saj je nastala šele l. 1803 - ta letnica je tudi vrezana na nosilnem tramu v hiši - pač pa zaradi novih rešitev, ki jih je prinesel nov tip hiše med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s črno kuhinjo. Dimnična tradicija gradnje je najbolje ohranjena v veliki kuhinji, ki ima v prostor umaknjeno ognjišče z veliko dimnično pečjo. In prav v tem delu je ohranjena največja zanimivost stavbe: v prostor se zariva notranji vogal hiše, tako da se kuhinjska peč v bistvu podaljšuje v krušno peč, kar že nakazuje nov tip hiše s črno kuhinjo. Stavba je prvotno obsegala prostorno vežo (lapo), kuhinjo (kujhno), bivalno sobo (hajšo), sobo - spalnico (štajblc) in prešnico (prešnco) z leseno stiskalnico za sadje.
 
Skomarska hiša
V celoti vzeto Skomarska hiša kaže, da so tudi visoko v hribih živeli zelo iznajdljivi in s kulturo tesno prežeti ljudje. Iznajdljivost kažejo zlasti tiste rešitve, ki so stanovalcem olajšale delo in bivanje v hiši. Tu je treba izpostaviti zlasti možnost kurjenja peči z dveh strani, hrano so lahko podajali v hišo in v spalnico skozi odprtini, ki sta se zapirali, skozi odprtini so s toplim zrakom iz kuhinje lahko tudi ogrevali bivalne prostore. Iznajdljivi pa so bili tudi pri prezračevanju hiše skozi dve odprtini, v stropu in na zunanji steni. Na to, da so v hiši živeli ljudje s posluhom za kulturo pa kažejo zlasti poslikave v dnevni sobi, nabožne po vsebini (npr. Marijin monogram) in estetsko dovršene. Ta prostor je bil že od začetka ometan z ometom in pobeljen z apnom, tako da so poslikave prišle še kako do izraza. Izgleda pa, da poslikava pohištva na tem koncu Slovenije ni bila razširjena.
V zvezi s kulturo je na tem mestu treba omeniti tudi daleč naokoli znanega in verjetno največjega pohorskega pesnika Jurija Vodovnika, sodobnika Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška, ki se je rodil in umrl na Skomarju. Glede na to, da hiše v kateri se je rodil ni več, hiša, v kateri je bival pa razpada, so eno od sob (štajblc) v Skomarski hiši opremili njemu v spomin. V njej je razstavljen tudi izvod originalnega rokopisa njegovih pesmi in nekaj knjižnih izdaj. Na ta način Skomarska hiša igra tudi vlogo kulturnega središča vasi in okolice, kar potrjuje tudi redno mesečno srečanje literatov in drugih kulturnikov na prireditvi imenovani Jest mam en stari znucan koš, ki jo organizira KUD "Vladko Mohorič" iz Zreč.

Čisto na koncu je treba povedati, da k Skomarski hiši spada še skedenj in sosednja stavba, ki ni kaj dosti manjša od Skomarske hiše same. Imenovali so jo koča - namenjena je bila pohorskim drvarjem. Tudi danes je še obljudena.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Zreče  domačije  Štajerska 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008