Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Rangusova hiša v Zagradu
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Rangusova hiša v Zagradu

Natisni E-pošta

300 let stara Rangusova hiša
300 let stara Rangusova hiša
Pri Rangusovi hiši bomo v pričujočem prispevku ostali pri terminu hiša, kar pomeni, da je ne bomo prekrstili v domačijo, čeprav naša rubrika nosi naslov Slovenske domačije. Tokrat namreč nimamo opravka s celotnim kompletom stavb, ki po navadi sestavljajo slovensko domačijo. Res je, da poleg hiše tudi v tem primeru (že) stoji svinjak, ni pa še postavljena kašča, katere sestavni deli so zloženi in oštevilčeni in tako pripravljeni za postavitev. Skoraj gotovo pa bodo sčasoma na prostor v bližini hiše postavili tudi kozolec ali še kaj drugega. V primeru Rangusove hiše gre za hišo, ki je na sedanjo lokacijo prestavljena iz približno 10 km oddaljene vasi Stranja pri Škocjanu. Lastniki so jo namreč pred nekaj leti podarili občini Škocjan, le – ta pa se je ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo odločila, da jo prestavijo v tako imenovani Etnološki park Zagraški log.

Obnovljeno gospodarsko poslopje v vasi Zagrad, kjer se začne krožna pot po parku
Obnovljeno gospodarsko poslopje v vasi Zagrad, kjer se začne krožna pot po parku
Zagrad leži 4 km severozahodno od sedeža občine Škocjan, pod vasjo pa je čudovita dolina, ki jo imenujejo Zagraški log. S trnjem in grmičevjem zaraščen vaški pašnik, nekdanjo vaško gmajno, postopoma spreminjajo v park avtohtonih rastlin in drevesnic, pa tudi avtohtonih kamenin. V njem so se ohranili bela murva, črn trn, glog, češmin, trdoleska in druge grmovnice. Prava redkost je že domala izumrla drevesna vrsta – brst. V parku je rastišče raznovrstnih praproti, srčne moči, tavžentrože in drugih. Na mokriščih v parku se je izoblikovalo idealno življensko okolje za polže. "Dolina polžev" bi zaradi izredne gostote teh prebivalcev upravičeno lahko nosila tudi njihovo ime.
Slikovitost pokrajine bogatijo tudi izviri, potok in mlaka, v kamninah pa se skrivajo številni ostanki nekdanjega življenja. Največ je lupin in odtisov školjk ter polžev. Posebnost so tudi dobro ohranjeni rastlinski ostanki. Fosilni ostanki seveda ne dokazujejo nič drugega kot to, da je do sem segalo Panonsko morje, ki se je pred kakimi 15 milijoni let začelo dokončno umikati.
Nad dolino se dvigajo gorice, imenovane Zagraška gora. Prevladujoča kulturna rastlina na teh goricah je vinska trta, saj smo v deželi cvička.

Krušna peč v hiši s kamnitima sedežema
Krušna peč v hiši s kamnitima sedežema
Vas Zagrad

Kot piše v Leksikonu Dravske banovine se vas Zagrad prvič omenja že leta 1074, ko so bili lastniki posestev Brižinski škofje. Zagrad je bil središče za 28 okoliških vasi. Mnoge omenja tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske (npr. cerkev sv. Tomaža, vikariat župnije sv. Miklavža na Otoku itd.). Gre za tipično dolenjsko valovito pokrajino posejano z majhnimi vasmi, ki so razmeroma daleč vsaksebi, ki pa so z vedno boljšimi komunikacijami vedno bolje povezane med seboj in s svetom.
Večina domačij v teh krajih je starih več kot 100 pa tudi več kot 200 let. Hišam in hlevom praviloma delajo družbo tudi imenitni kozolci – toplarji, od katerih je mnoge že načel zob časa in kar kličejo po obnovi.

Črna kuhinja z dvema ognjiščema in lesenima obokoma nad obema
Črna kuhinja z dvema ognjiščema in lesenima obokoma nad obema
Rangusova hiša

V kakih 7 ha velik etnološki park, ki so ga domačini začeli urejati že leta 1996, kot naročena sodi tudi okoli 300 let stara Rangusova hiša. Tipična kmečka hiša, značilna za dolenjsko podeželje daje parku domačnost in pridih preteklega časa. Hišo odlikujejo umeteljno izdelani detajli, ter ohranjena notranja oprema. Na hiši je tablica z naslovom Klenovik 34 b .  
Po tlorisni zasnovi je Rangusova hiša zelo enostavna. Skozi glavna vhodna vrata stopimo v večji prostor, ki je veža in kuhinja hkrati. Z nasprotne strani je v ta prostor mogoče vstopiti ali izstopiti skozi manjši zadnji vhod.
Velika posebnost tega prostora – črne kuhinje sta dve ognjišči z lesenima obokoma (napama) nad obema ognjiščema. Še večja posebnost je poseben navzdol obrnjen zaboj, obešen na špirovce nad levim ognjiščem. Služil je za sušenje mesa. Kuhinja je namreč brez stropa, kajti podstreha je odprta čez in čez.
Levo od glavnega vhoda je osrednji bivalni prostor – hiša s pečjo, pri kateri sta nekaj posebnega kamnita sedeža (zapečka) v peči ob obeh stenah, oziroma ob koncih klopi okoli peči. Ostala oprema v hiši je zelo skromna in preprosta. Poleg mize s klopjo in stoli je v hiši pravzaprav samo še menterga. V kotu nad mizo je majhen križ (bogkov kot) in majhne so tudi nabožne slike. Pod sliko na steni, ki deli hišo od kamre je nekoč skoraj gotovo stala postelja, ki pa je sedaj ni več. Zelo zanimiva in nenavadna je dekoracija sten v hiši, pravzaprav v vseh prostorih, ki so modro pobarvane in z belimi pikami označujejo spoje med tramovi.
V sosednji manjši prostor – kamro vodita dva vhoda, eden iz hiše in drugi iz črne kuhinje. Vrata iz kuhinje so videti kot zasilni izhod. V kamri je od opreme samo postelja. Kamro so ogrevali z eno stranico peči, ki je sicer postavljena v hiši.
Svinjak
Svinjak
Na desno od glavnega vhoda je prostor, ki je po velikosti komaj kaj manjši od hiše. Domneva se, da je bil ta prostor "dozidan" kasneje. Podobno kot v hiši je tudi v tem prostoru peč, kar pomeni, da se je tudi ta prostor dalo ogrevati, tako kot hišo. Tudi ta peč je imela zidan zapeček, v sobi pa je tudi tu miza s klopjo in stoli. Okna v tem prostoru so za spoznanje večja kot v ostalih prostorih, kar morda dokazuje, da je bil ta del hiše postavljen kasneje kot ostali deli hiše. Sosednji manjši prostor je služil kot shramba.

Miren kotiček v parku z izvirom vode
Miren kotiček v parku z izvirom vode
Po velikosti sodi Rangusova hiša me manjše hiše, v času njenega nastanka pa je zelo verjetno sodila med povprečno velike podeželjske bivalne objekte. Krita je s slamo in sleme se na obeh koncih zaključuje s čopoma. Ob novejšem delu je tudi ograjen in obdelan vrt, ki zelo lepo sodi k hiši. S slamo je krit tudi svinjak, ki stoji streljaj stran od hiše. Tako kot hiša je v celoti izdelan iz lesa in to zelo kakovostno in lično.

Kot rečeno, sestavni deli kašče še čakajo na postavitev. Za sedaj so zloženi na prostoru pri hiši, oziroma pri gospodarskem poslopju, katerega lastnik je kamnosek Franc Kocjan v Zagradu. Prav on je tisti, ki odločilno premika stvari naprej, tako v Etnološkem parku Zagraški log, kakor tudi v kraju Zagrad samem. Postopoma obnavlja še eno zapuščeno domačijo, katere lastnik je. Obnovil je kozolec – toplar, po požaru je obnovil tudi gospodarsko poslopje, v katerem je v nekdanjem hlevu uredil večji prostor, ki ga sedaj uporablja turistično društvo Zagrad, služi pa tudi za sestanke in družabna srečanja. V zadnjem času se loteva tudi obnove stare, zapuščene in razpadajoče hiše, ki stoji nasproti gospodarskemu poslopju. Pri tej domačiji se tudi začenja krožna pot po Etnološkem parku Zagraški log.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija
 

 
 

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  domačije  Škocjan 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008