Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Ponos občine Destrnik
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Ponos občine Destrnik

Natisni E-pošta

Viničarija Destrnik
Viničarija Destrnik
Vseh 17 naselji, kolikor jih šteje občina Destrnik je pred osamosvojitvijo spadalo k občini Ptuj, ki je tu mejila na občino Lenart. Občina Destrnik je dobila ime po kraju, ki sploh ni največji v občini, res pa se ponaša s središčno pozicijo na teritoriju občine. Površina občine znaša 34,4 km2, število prebivalcev pa se približuje številki 2700. Za večino naselij v občini velja, da so to razložena naselja v jugozahodnem delu Slovenskih goric. Razporejena so po razvejanih slemenih zahodno od ceste Ptuj -  Lenart in severno nad dokaj široko dolino potoka Rogoznica. Na prisojnih pobočjih in temenih prevladujejo vinogradi in sadovnjaki, na spodnjih delih pobočij travniki in njive, na osojah pa gozdovi.

Večina prebivalcev oziroma družin poseduje večji ali manjši kos obdelovalne zemlje, mnogi pa so tudi zaposleni v industriji in drugih panogah. Največkrat se vozijo na delo na Ptuj, ki je od teh krajev oddaljen okoli 10 km. Precej mladih se je iz teh krajev tudi že izselilo, tako da se starostna struktura poslabšuje. Navzlic temu je društveno življenje v občini zelo razvito in vseskozi prepleteno z ljubiteljsko kulturo. Veliko je kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društev.
Oprema v
Na zelo vidnem mestu v kraju Destrnik stojita že na daleč vidni cerkev Sv. Urbana, zaščitnika vinogradnikov in šola. Zato domačini in okoličani kraj preprosto imenujejo Urban, krajane pa "Vrbenčari". Župnijska cerkev je prvič omenjena že leta 1518 in njen najstarejši del se slogovno uvršča v pozno gotiko. Sedež občine je v naselju Vintarovci v zgradbi, v kateri je tudi pošta. Seveda pa v te kraje nismo prišli zaradi občine, ampak zato, ker zelo lepo skrbijo za svojo kulturno dediščino.

Viničarija Destrnik

Kurišče z majhnim okencem in skledjakom v majhni črni kuhinji
Kurišče z majhnim okencem in skledjakom v majhni črni kuhinji
Viničarija Destrnik izvira iz 19. stoletja in je tipična vinogradniška stavba. Domačini jo imenujejo Toplakova viničarija, po Toplakovi Micki, ki je bila lastnica hiše vse do leta 1974, ko jo je prodala zakoncema Bac. Ime pa je očitno ostalo. Ker zadnja lastnica (mož je umrl) ni imela sredstev za vzdrževanje je le-ta začela naglo propadati. Zanimanje zanjo pa je nasprotno vedno bolj naraščalo, zlasti med slikarji (likovna kolonija!) in turisti. V dogajanje se je na pobudo župana Franca Pukšiča in občinskega sveta zato vključila tudi občina, ki je leta 1999 hišo razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Leta 2007 so stekla obnovitvena dela, za katera je več kot 15.000 evrov prispevalo Ministrstvo za kulturo, ostalo pa občina. Na objektu je bila zamenjana strešna kritina, okna in vrata, lesena tla, popravljene so bile zunanje stopnice in stopnice v klet, obnovljeni so bili stenski ometi, na novo postavljena krušna peč, popravljene elektroinštalacije in vodovod. Po strokovni plati je obnovo nadziral Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor. Oprema in predmeti so v večini primerov prinešeni od drugod, saj se je prvotna oprema porazgubila. Občani so prispevali okoli 110 različnih starih predmetov.
 

Nekoč okrušena lepotica, danes ponosna priča preteklosti

Panoramski pogled na Destrnik
Panoramski pogled na Destrnik
So v nadnaslovu k zelo ličnemu prospektu Viničarija Destrnik ponosno zapisali založniki prospekta. Gre za značilno vinogradniško stavbo v izmeri 9,10 x 4,30 m, kar pomeni, da je to razmeroma majhen objekt. V kletnem delu je zidana iz kamna, zgornji del pa je lesen – cimpran. Lesena bruna so ometana z blatom, pomešanim z narezano slamo. Podstrešni del je lesen, obit z deskami, v katerih so okrasne luknje, ki služijo za prezračevanje. Prvotno slamnato streho so lastniki zamenjali z opečnato.
Do vhodnih vrat vodijo kamnite stopnice, ki so podaljšane v lesen "gank". V hiši so štirje majhni prostori: v sredini sta "priklt" (veža) in črna kuhinja, levo je "hiša" (bivalni prostor), desno pa "mala hiška" (izba ali štibelc). Iz tega prostora vodijo strme stopnice v obokano klet, ki je že skoraj v celoti obnovljena. Del kleti je opremljen z modernimi vitrinami in policami za vinoteko, ostali predmeti pa predstavljajo opremo, ki so jo nekoč potrebovali za kletarjenje (gantari, leseni sodi, kad, lakanca, puta ...), nekoč ilovnata tla so danes tlakovana z opeko. Vhod v klet je tudi z zunanje (južne) strani skozi večja vrata, ki jih v narečju imenujejo "foretl".

Turistična kmetija Lovrečev breg z novo slamjačo
Turistična kmetija Lovrečev breg z novo slamjačo
"Hiša" je bila nekoč edini ogrevan, delovni in spalni prostor. V njej so obnovljena krušna peč, omara, miza s klopjo in stoli ter postelja. Ostala ležišča na peči, klopeh ali kar na tleh so za številno družino pripravili zvečer. Steno krasijo križ in nekaj nabožnih slik. V tem prostoru je zbranih mnogo predmetov in posod, ki so jih uporabljali nekoč.
V majhni črni kuhinji so vrata v krušno peč s poličko, ki so ji rekli "kumen". Na steni je "skledjak" (police za lončeno posodo). Pri peči so še pripomočki za vstavljanje loncev in kruha v peč. Ob peči je ognjiščni pribor: burkla, metla, greblca in lopar. V "mali hiški" so spali večji otroci in odraščajoča mladina.
Cimprane hiške na slemenih vrhov, kakršna je viničarija Destrnik so ponavadi postavljali kmetje, največkrat doma iz Dravskega ali Murskega polja. Vinograde zanje so obdelovali viničarji, ki so zato v viničariji lahko bivali s svojo družino. Niso pa imeli dostopa v klet, kajti ključe je hranil gospodar, ki je klet tudi pridno zaklepal. Večja viničarija je imela v podaljšku hiše še štalo (hlev) in "listjak" (prostor za steljo), izjemoma je bila dodana še preša. Viničar je lahko imel kravo, svinjo ali kokoši.

Lovrečev breg

S starimi časi se v občini Destrnik ne spogleduje samo Viničarija, ampak še več drugih objektov. Eden takšnih je Škarjakov muzej v lasti družine Brenčič, drugi pa Lovrečev breg v 5 km od Destrnika oddaljenih Jiršovcih. Prav to domačijo si velja še posebej natančneje ogledati. Umeščena je v naravnem amfiteatru, okoli katerega se polkrožno vije Lovrečev breg, ki je z višino 386 m nad morjem najvišji hrib daleč naokoli – enako je visok kot mariborska Piramida.
Pravokotno na dvoje gospodarskih poslopij so v 80. letih prejšnjega stoletja postavili novo stanovanjsko hišo v obliki črke L. Pred kratkim so v nadstropju uredili tudi pet dvo ali troposteljnih sob za turiste. Že pri opremljanju teh sob s pohištvom sta lastnik Marjan in njegova življenska sopotnica Nada pokazala živo zanimanje za starožitnosti, na kar še posebej opozarja imenitna postelja v eni izmed sob, ki je po zavitih poteh prišla iz gradu Borl.
Še mnogo bolj je nagnjenje do starih vzorcev in rešitev prišlo do izraza pri "dozidavi" večjega lesenega prizidka , ki je sicer povezan s staro hišo, vendar je od nje tudi na zunaj vidno ločen. Najprej po stenah iz lesenih brun (tudi dimnik je lesen) in še bolj po slamnati strehi, s katero so imeli nemalo težav. Rženo slamo so iskali in dovažali iz vseh koncev Slovenije, le manjši del so jo pridelali doma. Po tej strehi je hiša, oziroma prizidek dobila ime Lovrečeva slamjača. Temelji hiše so iz peščenjaka, to je sedimentne kamenine, nastale na dnu nekdanjega Panonskega morja. O tem pričajo dobro vidni odtisi školjk. "Pocje" okrog hiše je iz doma izdelane opeke.
Nenavadna in mogočna grajska postelja s sliko Marije z detetom
Nenavadna in mogočna grajska postelja s sliko Marije z detetom
S takšnimi rešitvami so želeli posnemati tako imenovane cimprane hiše, tako značilne za to območje. Od znotraj so stene ometane na starinski način, okna so majhna s krili izdelanimi na rime. Več kot sto let stara vrata so prinešena iz sosednjega vrha, vendar ne služijo svojemu namenu, pač pa je s tem razbita razmeroma dolga lesena stena. Del stropa v notranjosti je obdelan v obliki "tibl" poda, preostali del pa je steklen (termopan steklo), da se skozi vidi slamnata streha. Vrhu tega so na podu razstavljeni razni predmeti in orodje, ki so jih uporabljali v starih kmečkih hišah. Edino v tem prostoru si obiskovalec lahko ogleduje etnološko dediščino s pogledom v strop. Pri tem je najpomembnejše to, da je na ta način poskrbljeno za ohranitev naše skupne kulturne dediščine in tudi zato je iznajdljivim lastnikom treba izreči vse priznanje. Posebno priznanje za ohranjanje stavbne dediščine jim je podelila tudi založniška hiša Kmečki glas. Razmeroma velik prostor je opremljen z doma izdelanim masivnim pohištvom po zgledu starega pohištva. Ogrevanje je talno, zato v prostoru ni radiatorjev.
Kmetija je sedaj registrirana kot turistična kmetija, kjer lahko sprejmejo in pogostijo maksimakno 80 gostov. Največkrat jim postrežejo z hrano značilno za to območje: gobova juha z ajdovimi žganci, mesna kisla juha, kislo zelje in repa s koruznimi žganci, beli in črni kruh iz kmečke krušne peči, gibanice in krapce. Postrežejo pa tudi z doma pridelanimi kvalitetnimi vini in sokovi.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Destrnik  domačije  Štajerska 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
read the full info here autocad 2012 education edition autocad 3d 2017 autocad civil 3d 2015 sales civil 3d 2015 price student license cost photoshop cs6 extended visio professional 2016 student edition
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008