Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Pleteršnikova domačija
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Pleteršnikova domačija

Natisni E-pošta

Pleteršnikova domačija
Pleteršnikova domačija v Pišecah, kraju blizu Bizeljskega in Brežic, torej blizu meje s Hrvaško se je v seriji, v kateri predstavljamo (stare) slovenske domačije znašla bolj zaradi Pleteršnikove spominske zbirke, ki je urejena v njegovi rojstni hiši, kot pa zaradi svoje etnološke vrednosti kot stavbna dediščina. Nekaj je na to vplivalo tudi dejstvo, da na prostoru Spodnjega Posavja ni dobro ohranjenih starih domačij, ki bi z etnološkega vidika kaj več pomenile tudi v slovenskem merilu.

Pleteršnikova domačija
Znana raziskovalka slovenskega podeželskega stavbarstva dr. Živa Deu v svoji knjigi Podeželske hiše na Slovenskem pri opisu hiš na Kozjanskem in Bizeljskem med drugim ugotavlja tudi tole: stavbe v vaseh in trgih zrcalijo čas, ko je bilo treba v zaprti in od razvojnih središč odmaknjeni pokrajini trdo delati. Kajti naravne danosti za razvoj temeljne gospodarske, to je kmetijske dejavnosti, kljub izjemni pestrosti in privlačnosti niso obetajoče, ker je pravih oaz rodovitne zemlje malo. Lesene ali zidane kmečke hiše so funkcionalno skromne in preprosto oblikovane. Nič odvečnega, samo najnujnejše. Mogočne, večcelične in nadstropne stavbe, po obliki podobne enako bogatim stavbam na Dolenjskem in Savinjskem, s pokrajini prilagojenim baročno- klasicističnem okrasjem so izjemne.

Pleteršnikova domačija
Vse to velja tudi za Pleteršnikovo domačijo, ki niti po svoji letnici nastanka, niti po (zunanjem) izgledu in drugih značilnostih ne predstavlja nič izjemnega. Zanimiva je iz dveh razlogov. Najprej zato, ker se je v tej hiši rodil in umrl veliki slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik in zato, ker je domačinom, vaščanom Pišec in okolice z veliko mero iznajdljivosti in truda uspelo opustelo in propadajočo stavbo v celoti obnoviti in ji dati takšno vsebino, na katero so sedaj lahko ponosni in z njimi tudi cela Slovenija.

Pleteršnikova domačija
Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra leta 1840 v učiteljski družini. Oče Franc Pleteršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, predvsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Sin Maks je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Poučeval je na več gimnazijah po Sloveniji, nazadnje v Ljubljani. Potem ko je napisal Veliki slovensko nemški slovar, ga je avstroogrski cesar Franc Jožef sprejel v viteški red. Slovar je izšel v dveh knjigah, prva leta 1894, druga pa leto kasneje. Obe skupaj obsegata 1861 strani. Ta slovar je še vedno pomemben vir vseh temeljnih del o slovenskem jeziku. Njegova transliterirana izdaja v knjižni in elektronski obliki na CD je bila pred dobrega pol leta (pod vodstvom Metke Furlan) pripravljena na Inštitutu za slovenski
Pleteršnikova domačija
jezik Frana Ramovša pri SAZU. Ta slovar je Pleteršnik pisal doma, v svoji rojstni hiši in v sobici v zidanici. V slednji je našel največ miru za svoje zahtevno opravilo in v njej je 13. septembra 1923 tudi umrl. Deset let po Pleteršnikovi smrti je Slovenska matica v trajen spomin nanj vgradila spominsko ploščo na zahodni steni rojstne hiše. Po Maksu Pleteršniku se imenuje tudi pišeška osnovna šola, vključena v svetovno mrežo UNESCO-ovih šol.

Pleteršnikova domačija
Po njegovi smrti se je v hiši zvrstilo več gospodarjev, dokler je ni zapustil še zadnji Marjan Hočevar iz Ljubljane. Osamljena hiša z bogato in dragoceno vsebino je kmalu postala pravi raj za zmikavte, deloma tudi zato, ker stoji na robu gozda nad vasjo in je vrhu tega tudi nekaj korakov oddaljena od središča vasi. Zaraščeno dvorišče in vrt sta bila še posebej učinkovito kritje za odnašanje vsega, kar bi komu utegnilo priti prav. Leta 1993 so se po dolgotrajnih pripravah in pod vodstvom Turističnega društva Pišece začela obnovitena dela. Proti koncu leta 1994 je bila domačija temeljito obnovljena z novo fasado, novimi predelnimi
Pleteršnikova domačija
stenami in stropi, saj je bilo stare zaradi dotrajanosti treba porušiti. Danes so tri sobe v hiši opremljene s pohištvom in osebnimi predmeti Maksa Pleteršnika, največ pa je v teh sobah seveda Pleteršnikovih knjig. V kleti je bilo treba najprej odstraniti betonski tlak in ga zamenjati z opečnim, saj je bilo le na takšen tlak mogoče postaviti vinogradniško zbirko. V zidanici pa si obiskovalec lahko ogleda ali kupi razna gradiva o Pleteršniku in turistične spominke. Dvorišče krasi kamniti steber z reliefom Maksa Pleteršnika. Pleteršnikova domačija je uvrščena tudi v zbirko slovenskih muzejev.

Pleteršnikova domačija
Obnovljena Pleteršnikova domačija počasi postaja središče živahnega kulturnega življenja v Pišecah. Začelo se je s slikarsko kolonijo že leto po obnovi in seveda tudi z razstavo na koloniji nastalih umetnin. Vrstijo se literarni večeri, okrogle mize itd.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Brežice  Dolenjska  domačije 
Komentarjev
Dodaj novIšči
MARTIN - Pišece 12 a     | 109.182.117.xxx | 2012-02-24 12:52:11
Če želite po ogledu Pleteršnikove domačije in muzeja v Pišecah še kaj več (npr. prenočitev, hrano iz Pleteršnikovih časov, krajši pohod do energijskih točk ipd.), predhodno pišite na e-naslov: martin.dusic@siol.net
in dobili boste vse napotke. Pa lep pozdrav in nasvidenje v Pleteršnikovih Pišecah ! Martin D.
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008