V želji, da bi z našo rubriko Slovenske domačije "pokrili" celotno s Slovenci poseljeno ozemlje, torej tudi tisto, ki ga običajno imenujemo slovensko zamejstvo, smo se odpravili na ogled tako imenovane Pavlove hiše v bližini avstrijske Radgone (Bad Radkersburg). Uradno se imenuje Pavlova hiša (Pavelhaus), za našo rubriko pa bomo tudi v tem primeru govorili o Pavlovi domačiji. Ob tem morda ne bo odveč spomniti na to, da bo, če bo Evropa vztrajala pri schengenu, to je pri ukinitvi mej, tudi pojem zamejstvo počasi začel izgubljati svoj pravi pomen in smisel. Slovenci bodo še naprej živeli v petih različnih državah, vendar z mnogo manj ovirami pri rabi slovenskega jezika in pri komunikaciji s Slovenci v matični državi ali v drugih zamejstvih.
Pavlova domačija
Zunanjost hiše
Pavlova domačija se nahaja v vasi Potrna (Laafeld), čisto blizu
avstrijske Radgone, kakih sto metrov stran od ceste, ki preko
avstrijskega ozemlja povezuje Radgono z Mursko Soboto. Da gre za
izrazito dvojezično ozemlje je opaziti na vsakem koraku, najprej po
tem, da je na cesti več avtomobilov s slovenskimi registrskimi
tablicami kot z avstrijskimi in po tem, da ljudje, če jih vprašaš za
pot vsi po vrsti razumejo in govorijo slovensko. Žal pa ni sledi o
dvojezičnih krajevnih napisih.
Že prvi vtis, ki ga človek dobi, ko zagleda Pavlovo domačijo pove, da
je za našo rubriko kar preveč temeljito obnovljena. In res, to je ena
od tistih domačij, ki le pogojno sodijo v to rubriko. Po drugi strani
pa je res, da je domačija odprta za javnost, kar je tudi eden od
kriterijev za uvrstitev domačije v našo rubriko. Sicer ne funkcionira
kot muzej, tako kot velika večina v tej rubriki predstavljenih domačij,
ampak kot delovni prostori Kulturnega društva člen 7, ki letos praznuje
20 letnico svojega obstoja.
Stara kmečka domačija je namreč doživela tako temeljito preobrazbo, da
je od nje ostalo le nekaj sledi.
Delovna soba
Najprej je to samo "okostje" hiše,
torej zunanji in predelni zidovi, v nekdanji črni kuhinji je ohranjen
še velban strop in leseni stropovi so ohranjeni tudi v drugih povsem
obnovljenih prostorih. To pa je tudi vse, kar spominja na staro kmečko
hišo. Pri tem je nenavadno to, da se nihče ne spomni, čemu so pred
obnovo služili posamezni prostori v hiši. Ve se kje je bila črna
kuhinja z ognjiščem, največji prostor v hiši je zelo verjetno
funkcioniral kot bivalni prostor oziroma hiša (sedaj je ta prostor brez
peči in funkcionira kot sejna soba), v zelo verjetni nekdanji sobi je
sedaj kabinet s knjigami, manjši prostor pa sedaj služi kot arhiv.
Podstreha je tudi po obnovi ostala neizkoriščena.
To, da ni znana prvotna namembnost prostorov je seveda zelo nenavadno
in še bolj nenavadno je to, da se v teh prostorih ni ohranilo prav
ničesar. Hiša je bila popolnoma prazna. Zelo temeljito preobrazbo je
"doživelo" tudi gospodarsko poslopje, ki je (bilo) k hiši pripeto v
obliki črke L. V lepo urejeni galeriji z balkonom se sedaj vrstijo po
vsebini zelo različne razstave. Trenutno je v galeriji postavljena
razstava z naslovom Z divana v sedlo (Vom Diwan in den Sattel), ki
govori o zgodovini tobaka in kajenja.
S finančno pomočjo Avstrije in Slovenije je Kulturno društvo člen 7
leta 1995 odkupilo zapuščeno in propadajočo domačijo, ter jo začelo
obnavljati. Po treh letih je bila domačija obnovljena in odprta za
javnost. Letos je potemtakem poteklo 10 let od svečane otvoritve.
Starost in lastništvo domačije
Kabinet in arhiv v ozadju
O starosti in prvotnih lastnikih domačije ni točnih podatkov. Zelo
verjetno je bila zgrajena proti koncu 19. stoletja in hkrati s hišo je
bilo postavljeno tudi gospodarsko poslopje. Ve pa se, da so se v
začetku 20. stoletja iz Cankove v hišo priselili starši znanega
prekmurskega rojaka Avgusta Pavla, vendar so tu vztrajali le kakih 20
let, nakar so se vrnili nazaj v Slovenijo. Po njih je domačija tudi
dobila ime. Tudi sin Pavel v tej hiši praktično sploh ni živel in nekaj
podobnega velja tudi za njegovo hčerko, ki je bila zadnja znana
lastnica domačije.
Avgust Pavel
Upravitelja
Avgust Pavel je bil rojen v Cankovi leta 1886, vendar se nikoli ni
ukvarjal s kmetijstvom. Hodil je v šole in postal je pomemben pesnik,
jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog. Leta 1909 je diplomiral
iz hungaristike, latinistike in slavistike na filozofski fakulteti v
Budimpešti in tam leta 1913 tudi doktoriral. V različnih madžarskih
mestih je poučeval na gimnazijah, v Szombathelyu pa je vodil tudi
muzej. Urejal je domoznanske revije, ter objavljal pesmi v prekmurščini
in madžarščini. Pomembna je zlasti njegova monografija o glasoslovju
slovenskega narečja Cankove, ki je temeljni prispevek k proučevanju
prekmurščine. Prevajal je tudi iz slovenščine v madžarščino, med drugim
tudi nekaj Cankarjevih del ter slovenske ljudske pesmi.
Pomen domačije in dejavnost Kulturnega društva člen 7
Od črne kuhinje je ostal samo strop
Iz doslej povedanega sledi, da Pavlova domačija z etnološkega zornega
kota pravzaprav ne pomeni veliko. Zato pa je njen pomen toliko večji,
kot zbirališče pripadnikov števično majhne slovenske skupnosti (nekaj
nad 2000) na avstrijskem Štajerskem, ki po svoji vitalnosti zelo
verjetno prekaša tudi števično močnejše skupnosti. Pri tem pa bi bilo
napačno misliti, da se dejavnost društva omejuje samo na slovensko
manjšino. Nasprotno, Kulturno društvo člen 7 nagovarja tudi pripadnike
večinskega naroda.
Njegovi programi so zasnovani tako, da v njih najdejo dovolj zanimivega
zase tudi nemško govoreči krajani in meščani. Po začetnem nezaupanju,
češ da hočejo vse slovenizirati, da so komunisti in podobno, se sedaj
tudi pripadniki večinskega naroda vse pogosteje vključujejo v delo
društva, bodisi kot obiskovalci prireditev, bodisi kot aktivni
udeleženci (npr. v pevskem zboru). To pomeni, da društvo zelo načrtno
deluje povezovalno in v duhu sodobne Evrope. Veliko zaslug za to ima
predsednica društva mag. Susanne Weitlaner, ki to društvo vodi zadnji
dve leti. Po materi je Slovenka, po očetu pa Avstrijka.
Dejavnost društva je zelo obsežna in raznolika. Med najpomembnejše
aktivnosti spada razstavna dejavnost, močno je razvita publicistična
dejavnost, saj na leto izdajo od ene do tri knjige v znanstveni zbirki
in prav toliko v literarni zbirki. Vsako leto pripravijo dvojezični
zbornik z imenom Signal; v pevskem zboru trenutno prepeva 15 pevcev
obeh narodnosti; organizirajo pohode po sledeh manjšin - pohod po
sledeh slovenske ali židovske ali romske manjšine.
Tako razvejana dejavnost društva seveda terja izjemno veliko naporov in
iznajdljivosti. Že sama zasnova programa za leto vnaprej je zelo
zahtevna naloga, kaj šele pridobivanje finančnih sredstev za izvedbo
programa. Pri tem predsednici društva pomaga še tajnik mag. Michael
Petrovitsch, ki to delo opravljata iz pisarne v Gradcu, v Pavlovi hiši
pa pomagajo še trije ljudje, ki skrbijo za to, da je hiša redno odprta
od torka do sobote, za naročene skupine, pa odprejo tudi v nedeljo ali
ponedeljek. Dejansko se dejavnost društva ne dogaja samo v hiši, ampak
tudi na dvorišču. Tam stojijo veliki panoji, na monitorju pa
obiskovalci lahko spremljajo tisto, kar se dogaja v hiši ali kaj
drugega.
Novice 
