Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Menačenkova domačija - hiša z dušo
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Menačenkova domačija - hiša z dušo

Natisni E-pošta

Menačenkova domačija
Menačenkova domačija
Menačenkova domačija "pr'Menač'nk" Je ena tistih domačij, ki dokazuje, da se zavest o potrebnosti ohranjanja slovenske kulturne dediščine zelo hitro razrašča po vsej Sloveniji. Tudi vedno več občinskih funkcionarjev se zaveda, da je treba na območju občine obnoviti eno ali več domačij in jih tako ohraniti zanamcem, ki bodo s tem dobili priložnost (z)vedeti nekaj več o tem, kako so ljudje na nekem območju nekoč živeli. To zavedanje mora postati vrednota vseh nas, saj bomo le tako  ohranili tisto, kar je sestavni del slovenske nacionalne identitete. Ob tem ni nič narobe, če se tem prizadevanjem pridružuje tudi želja po pritegnitvi večjega števila turistov, bodisi domačih, bodisi tujih.
V ta namen so občine pripravljene nameniti tudi določena materialna sredstva, ki jih je sicer vedno premalo, pa vendarle. Edino Slovenija kot država se v tem pogledu še ni zganila času primerno. Nekoč bo treba tudi nekje v Sloveniji urediti, po zgledu številnih drugih držav, nek muzej na prostem, na katerem bodo predstavljeni vsi najbolj tipični slovenski objekti in zastopane vse slovenske pokrajine.

Hiša z mizo in posteljo v enem
Hiša z mizo in posteljo v enem
Ena od občin s posluhom je tudi domžalska občina, ki je leta 2003 od Janeza Ahčina odkupila zapuščeno Menačenkovo domačijo. Takšne poteze se sicer nikoli ne zgodijo kar tako in čez noč, ampak se stvari po navadi kuhajo dalj časa. Šele na vztrajno prizadevanje bolj osveščenih posameznikov, ki so v takšen projekt pripravljeni vložiti tudi veliko svojega časa, znanja in energije (največkrat brez plačila) se zgodijo določeni premiki. V domžalskem primeru je to gospa Olga Pavlin, po poklicu višja medicinska sestra, ki ves svoj prosti čas, odkar je v pokoju, vlaga v ta projekt. Najprej je ustanovila Društvo narodnih noš, ki je za svojo dejavnost nujno potrebovalo neke prostore. Te prostore so našli v Menačenkovi domačiji. Mimogrede je treba povedati, da se člani društva udeležujejo različnih prireditev, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji, zlasti na Koroškem. Predstavljeni so bili tudi v oddaji Dober dan, Koroška.

Lastništvo domačije ali saga o družini Ahčin

Cimer z lončeno pečjo in fresko
Cimer z lončeno pečjo in fresko
Lastništvo domačije je bilo od njenega ponovnega "rojstva" leta 1898 do njene prodaje v rokah treh generacij družine Ahčin. Že prej predno je bila zgrajena sedanja domačija je na istem mestu stala lesena hiša, ki je po nesrečnem spletu okoliščin, zgorela. Zaradi pomanjkanja denarja pa nove hiše ni bilo prav enostavno postaviti. Z željo, da bi prišel do zajetnejšega kupčka denarja se je krojač Janez Ahčin odpravil v Ameriko, kjer je ostal štiri leta. Po vrnitvi domov se je takoj lotil gradnje nove hiše na pogorišču stare in jo leta 1898 tudi zaključil. Na podboju vhodnih vrat o tem pričata tudi inicialki JA.
V tistem delu Domžal pod Goričico, kjer stoji Menačenkova domačija je bila obrt že tedaj dokaj dobro razvita, vendar pa je vsaj za krojaško obrt veljalo, da ni bila kdovekaj donosna. Zato so si Ahčinovi pomagali z obdelovanjem nekaj malega zemlje, ter vzrejo ene krave, prašičev in kokoši, kar je bilo v tistem času nekaj običajnega. Neporočena dekleta so delala tudi v domžalski slamnikarski industriji. To je bilo še toliko bolj nujno, ker so bile družine običajno zelo številne.
Črna kuhinja
Črna kuhinja
Zato je še toliko bolj nenavadno, da sta kar dva sinova krojača Janeza lahko študirala za duhovnika. Pri tem je še bolj nenavadno, da sta bila oba na isti dan tudi posvečena v duhovnika, in sicer 16. 7. 1921. Žiga je postal frančiškanski duhovnik in je deloval v Kamniku in Brežicah, Ivan pa je nekaj let kasneje tudi doktoriral iz teologije, bil je tudi sociolog. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi urednik Slovenca, tedaj vodilnega slovenskega dnevnika.
Očetovo obrt je nadaljeval Franc Ahčin, ki je kot krojač delal vse do svoje smrti leta 1956. Poročil se je leta 1918 in z ženo Marijo sta imela 9 otrok. Med njimi je bil najbolj znan France, akademski kipar, ki je umrl v Argentini 1989. Najmlajši sin živi v Švici. Oče Franc ni bil samo krojač, marveč tudi igralec, sadjar, vrtnar, čebelar in še kaj bi se našlo. V tej hiši so se potemtakem rojevali in v njej tudi daljši ali krajši čas živeli nadarjeni posamezniki, ki so zaznamovali politično, humanistično in umetniško življenje tedanjega časa.

Kratek opis hiše

Po nekaj letnem premoru je Menačenkova domačija leta 2004 ponovno oživela, s tem, da je še danes opaziti številne sledi, ki pričajo o tem, da se je v hiši dolga leta dogajala krojaška obrt. Skozi glavni vhod obiskovalec vstopi v vežo, kot osrednji del bivalnega dela stavbe. Glavnemu vhodu nasproti so vrata v črno kuhinjo, desno od vhodnih vrat je "hiša", glavni bivalni in delovni prostor v hiši, levo pa sta dve sobi "cimer" in "bela kuhinja". Kuhinja je s skromnejšim vhodom povezana tudi z vrtom, kjer je bila hišna lopa s straniščem, svinjakom in kokošnjakom, štirna, sadovnjak in zeliščni vrt.

Kompozicija v lesu
Kompozicija v lesu
Tisto kar obiskovalca pri tej hiši najbolj preseneti je to, da so vsi prostori razmeroma natrpani z najrazličnejšimi predmeti in izdelki, ki jih bo treba, kot pravi oskrbnica,  šele prav razporediti in selekcionirati. V kolikor pa se bo v hiši še naprej dogajalo toliko različnih dejavnosti, od oblikovanja predmetov, pletenja košar, vezenja, kvačkanja itd., bo to težko doseči. Vrhu tega pa ljudje tudi kar sami od sebe samoiniciativno prinašajo različne predmete npr. staro mizo, ki je ponoči služila za posteljo, skrinje, posteljo, šivalni stroj, posode, kipce, slike, doma izdelane figure, vezenine itd.
V hiši sta zato kar dve razmeroma veliki mizi s klopmi okoli njih. Skupaj s klopmi okoli krušne peči je dovolj prostora tudi za skupinske obiske, največkrat so to šolske skupine, ki jim hiša služi kot prostor za ustvarjalne delavnice. Črna kuhinja je zelo majhna in je tudi polna različnih kuhinjskih pripomočkov. Dokaj velika soba je cimer z zakonsko posteljo in samostojno stoječo lončeno pečjo, s katero je bilo mogoče prostor tudi ogrevati. To je bilo z vidika pogostih rojstev tudi nujno. Na steni je ohranjen delček ornamenta, za katerega je vzorec izdelal eden od sinov.

Ohranjena in obnovljena hiša je primer tipične arhitekture tistega časa na tem območju. To je tip hiše na vogel, kjer se v pregibu stikata bivalni del in gospodarsko poslopje. Hiša s krajšim, bivalnim krakom stoji ob cesti in vzporedno z njo, v njenem pravokotnem nadaljevanju pa so (bili) nanizani gospodarski prostori. Graditelji so uporabili material, ki je bil pri roki.
Toda med tem ko je bivalni del stavbe v celoti ohranjen, s čemer so ohranjene tudi vse značilnosti podeželske arhitekture, pa je gospodarski del povsem izgubil svojo prvotno namembnost. V njem sta sedaj urejena dva prostora za razstave in sanitarije. Razstavni prostori so namenjeni izključno ljubiteljskim ustvarjalcem. Trenutno razstavljata svoje "podobe v lesu" dva umetnika, in sicer Franc Kubelj in Lojze Retelj.
Število obiskovalcev Menačenkove domačije se iz leta v leto povečuje. Leta 2006 jih je bilo 4500, leta 2007 – 6400 in v letošnjem letu jih bo prav gotovo še več, kot kažejo številke za prve tri mesece.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Domžale  Gorenjska  domačije 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Neimenovan   | 89.142.153.xxx | 2008-08-21 20:59:54
gdaj je ta hiša narejena
Neimenovan - re:   | 89.212.1.xxx | 2012-10-19 17:12:36
Kakšno leto po 1900.
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008