Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Matjaževa domačija na Pahi
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Matjaževa domačija na Pahi

Natisni E-pošta

Matjaževa domačija s skednjem v ozadju, garteljcem in križem ob cesti
Matjaževa domačija s skednjem v ozadju, garteljcem in križem ob cesti
Sredi dolenjskih gričev v majhni vasici Paha blizu dobro znanega Otočca je majhno kmečko hišo v zadnjih nekaj letih doletela temeljita prenova. Potem, ko je umrla zadnja lastnica hiše (Bučarjeva), ki je zadnjih 30 let živela v hiši, je hiša začela propadati. Tako kot mnoge druge je bila tudi ta zapisana propadu, dokler sorodnik Matjaž Pavlin iz sosednje hiše ni prišel do spoznanja, da bi bila pravzaprav velika škoda, če bi hiša propadla. Spoznal je tudi, da mu obnovljena hiša kar sama od sebe ne bo povrnila velikih stroškov, povezanih z obnovo, v kolikor se v hiši ne bo tudi kaj zanimivega dogajalo.

Hiša z ozko zakonsko posteljo, zibelko in starimi družinskimi fotografijami na steni
Hiša z ozko zakonsko posteljo, zibelko in starimi družinskimi fotografijami na steni
Zato je hkrati z obnovo hiše začel dograjevati koncept dejavnosti, ki naj bi se odvijale v hiši in ob njej. To mu je bilo nekoliko lažje zato, ker se tudi poklicno ukvarja s turizmom; dela namreč v turistični organizaciji Kompas v Novem mestu. Pri dograjevanju tega koncepta je prišel na izvirno idejo, ki morda ni niti tako izvirna, če pomislimo na to, da se domačija nahaja sredi vinorodnih gričev. Klasični turistični proizvod (kot se grdo reče) to je ogled in nastanitev v tradicionalni kmečki hiši je želel nadgraditi z nevsiljivo promocijo dolenjskega vinskega posebneža – Cvička. Pri tem je poudarek na pridevniku nevsiljiv, saj nikakor ne gre le za nekoliko olepšano ponudbo cvička, pač pa za promocijo vinske kulture v najbolj žlahtnem pomenu besede. Pogosto je slišati, da smo Slovenci v tem pogledu zelo nerazgledani.

To je še posebej izpostavila komisija Slovenske turistične organizacije, ki je Matjaževi domačiji podelila Srebrnega sejalca 2008. Pri tem so poudarili, da se pravi razlog za nagrado, poleg same vzorne obnove, skriva v večplastnem pristopu k projektu, ki hkrati promovira kulturno dediščino in vinsko kulturo ter pomembno vpliva na porast cvičkovega ugleda in turističnega razvoja majhne dolenjske vasice.
V približno 20 minut trajajočem in na CD posnetem nagovoru obiskovalce zelo natančno seznani z razširjenostjo in zgodovino vinske trte in vina, od Noeta do današnjih dni, z umetnostjo gojenja vinske trte in zorenja vina v kleteh, pri čemer posebno pozornost nameni tistim sortam, brez katerih dolenjski vinski posebnež ne bi bil to kar je. Vsa ta vina obiskovalci v zelo zmernih količinah lahko tudi poskusijo, in sicer v posebej za to pripravljenem in lepo urejenem prostoru, ki je nastal iz nekdanjega poda in kašče, s tem da je del predelne stene odstranjen. Na zadnji strani skednja je po celi dolžini gank, ki ga je sedanji lastnik domiselno izrabil tako, da je na enem koncu postavil stranišče na svežem zraku, a z vrati, ne brez njih.
Sicer pa ta objekt, ki je krit z opeko prvotno ni stal na tem prostoru, ampak je prenešen od drugod, tako kot je prenešen tudi kozolec na nasprotni strani ceste.

Podrobnejši opis domačije

Krušna peč s starimi predmeti na njej. V peči še dandanes pečejo kruh
Krušna peč s starimi predmeti na njej. V peči še dandanes pečejo kruh
S skednjem in kozolcem, ki sta sicer prinešena od drugod imamo potemtakem v tem primeru opraviti s pravo, lahko bi rekli klasično, slovensko domačijo, ki po vseh kriterijih ustreza opredelitvi tega pojma, posebej še, če prištejemo majhen ograjen garteljc in križ ob cesti. Osrednji del seveda predstavlja lepo obnovljena kmečka hiša, pri čemer je sedanji lastnik v največji možni meri upošteval tudi zahteve stroke.
Majhna dolenjska hišica v majhni slovenski vasici po svoji starosti ni kakšen rekorder, saj je bila zgrajena leta 1865. V hiši so živeli stanovalci, ki so se, oziroma so jih uvrščali v poseben sloj prebivalstva, ki se ga je oprijel naziv osebenjaki. Po difiniciji v Slovenskem etnološkem slovarju je osebenjak oseba, ki je živela "ob sebi", to je ni imela lastnega premoženja, prebivala je v tuji hiši in je za stanovanje ali plačilo obdelovala tujo zemljo. S to difinicijo se na tem koncu Slovenije ne strinjajo. Pri njih je oseba, ki naj bi bila "osebenk" lahko posedovala hišo, lahko je imela svojo njivo in majhen vinograd, delala pa je pri drugih večjih kmetih.
Sama obnova hiše se je pričela z obnovo slamnate strehe, pri čemer sta priskočila na pomoč mojstra iz Prekmurja, kajti v domačih krajih tega dela nihče ne obvlada več. Samo poslopje se že na zunaj deli na dva dela, na ometani bivalni del in na gospodarski del, ki je lesen. Ob tem je treba ponovno poudariti, da so prostori v tej hiši res zelo majhni, ne glede na to, da se je hiša delila na mali in veliki konec.
Tisto kar je danes veža, v katero najprej stopi obiskovalec, je bila nekoč črna kuhinja, ki je sedaj preurejena v vežo. Vidijo pa se še s sajami prepojeni podboji vrat. Nekaj posebnega je v veži skrinja iz leta 1850, ki je nekaj posebnega zato, ker v predalu premore dvojno dno, kamor so lahko skrili vrednejše predmete, dokumente ali denar. Tudi še med drugo svetovno vojno, ko so Italijani razsajali po Dolenjski, jim je to skrivališče prav prišlo.
Klet za ozimnico z mlinom in prešo za grozdje
Klet za ozimnico z mlinom in prešo za grozdje
Na desno od vhoda so vrata v največji prostor v hiši, to je v hišo, ki pa je navzlic temu še vedno skromnih dimenzij. Verjetno so prav zato tudi vsi predmeti v hiši nekako pomanjšani, od zakonske postelje, do mize in peči. Zakonska postelja je zelo ozka, zato pa sta končnici lepo okrašeni z rezljanim ornamentom. Normalne velikosti je edino visoka omara, šivalni stroj in zibelka ob zakonski postelji. V kotu nad mizo je bogkov kot s križem ter slikama srca Jezusovega in Marijinega ob straneh. Peč v hiši je obnovljena; stare, zelo lepe zelene modelnice z motivom monštrance so nadomestili z drugimi enako velikimi modelnicami v rjavi barvi, tako da je peč po velikosti ohranila prvotno velikost. Na peči je razporejenih nekaj starih likalnikov, star gramofon ter mlinček za kavo ali ječmen.

Mali konec

I
Vinska klet s sodom,  ob katerim obiskovalci poskusijo vino in vrati, ki vodijo v kuhinjoVinska klet s sodom,  ob katerim obiskovalci poskusijo vino in vrati, ki vodijo v kuhinjo
Vinska klet s sodom, ob katerim obiskovalci poskusijo vino in vrati, ki vodijo v kuhinjo
Iz nekdanje ropotarnice levo od vhodnih vrat, oziroma veže je nastala kuhinja, v kateri se staro meša z novim. Predvsem štedilnik je (pre)bogatega izgleda, vendar je ohranil vse značilnosti starih zidanih štedilnikov. Kredenca in miza sta stari, a lepo restavrirani. Posebnost te kuhinje so vrata v tleh, skozi katera se je dalo po strmih stopnicah priti v klet npr. po krompir ali/in kozarček cvička.
Iz kuhinje je prehod v naslednji prostor, ki je nastal iz nekdanjega poda. Tega prehoda nekoč ni bilo. Močna dvoslojna in z zemljo napolnjena dvojna lesena stena je dokaz, da so tudi naši predniki že nekaj vedeli o toplotni izolaciji. V ta prostor je sedanji lastnik hiše postavil imenitno zakonsko posteljo, normalne velikosti, ki jo je uspel pridobiti od najbogatejšega kmeta v bližnji okolici. Nekaj podobnega velja tudi za ostale kose pohištva v tem prostoru. V manjšem prostoru pod streho nad kletjo so uredili lično savno, v kateri gostje lahko izparijo kakšno kapljo preveč popitega cvička.
Majhen hlevček, ki so ga prejšnji lastniki postavili na zadnji strani hiše, je spremenjen v lepo opremljeno kopalnico s tušem in straniščem. Iz povedanega sledi, da mali konec po obnovi ni več mali, kajti po velikosti je močno prekosil velikega.

Klet

Skedenj z gankom po celi dolžini.
Skedenj z gankom po celi dolžini.
Vhod v kletne prostore je s konca hiše, če pozabimo na že omenjenega iz kuhinje. Kleti sta dve in obe sta zelo majhni. V prvi so shranjevali ozimnico, v njej pa so imeli tudi mlin in prešo za grozdje. V drugo vinsko klet se pride skozi majhna vrata. V njej je postavljenih nekaj manjših sodov, v katerih pa ni več vina, ter večji sod, ki služi kot miza. Za degustacijo uporabljajo ustekleničeno vino, ki ga gospodar prinese v majolki. Tla v kleteh so kamnita, ostala so takšna kot so bila. Kleti sta namreč usekani v živo skalo.
Degustacijo cvička gospodar Matjaž rad popestri s tem, da zapoje napitnico cvičku. Besedilo te napitnice je sam priredil po neki drugi pesmi. Kadar si domačijo želi ogledati večja skupina ljudi, ki svoj obisk tudi napove, jo gospodar z ženo in tremi otroki pričaka pred hišo v dolenjskih narodnih nošah. Ogled domačije in degustacija cvička traja približno uro in pol.



Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Novo mesto  domačije 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008