Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Lončarska vas Filovci
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Lončarska vas Filovci

Natisni E-pošta

Med značilnostmi samostojne in neodvisne države Slovenije se največkrat omenja njena majhnost, čeprav je na svetu še veliko držav, ki so manjše od nje. Nasploh pa velikost sama na sebi ne pomeni veliko, če ljudje ki tam živijo ne (z)morejo slediti razvojnim trendom v svetu (npr. številne afriške države, Mongolija itd.). Za Slovenijo to prav gotovo ne velja. Tudi z vidika raznolikosti pokrajin bi Slovenijo lahko uvrstili med srednje velike ali celo velike države. Nič manjša kot njena pokrajinska raznolikost ni njena kulturna raznolikost. Zato ni čudno, da nekateri govorijo celo o zvezni republiki Sloveniji.
Teh nekaj uvodnih stavkov se nam je zdelo vredno zapisati zato, ker se tokrat z našo rubriko Slovenske domačije prvič podajamo v zelo edinstveno slovensko pokrajino - Prekmurje. To je pokrajina, ki je tako v pokrajinskem, kakor tudi v kulturnem smislu nekaj posebnega v Sloveniji. Prav v tej specifičnosti je njen največji čar in potencial hkrati. Zelo verjetno se bo kmalu uvrstila med najprivlačnejše pokrajine za Slovence iz vseh koncev Slovenije in tudi za turiste iz sosednjih držav. Nova avtocesta Maribor – Lendava sicer ne ustreza vsem normativom za avtoceste, vendar je zelo lepo speljana in pregledna. Po 200 km iz Ljubljane se obiskovalec hitro znajde sredi prekmurske ravnice, bodisi v hitro razvijajočem se regionalnem središču Murski Soboti, ali pa se odpelje še nekaj km naprej do izvoza Gančani in že je blizu znane lončarske vasi Filovci.

Občina Moravske Toplice in vas Filovci

Vas Filovci je srednje velika prekmurska vas, ki se tako kot večji del Prekmurja nahaja v fazi tranzicije, predvsem zato, ker nekdaj zelo razvito lončarstvo izumira. Še v začetku 20. stoletja je v Filovcih delovalo več kot 70 lončarskih mojstrov, do danes pa so se že preusmerili v druge dejavnosti in zaposlitve. Vas Filovci se nahaja v občini Moravske Toplice, ki so daleč naokoli znane po svojih turističnih zmogljivostim. Občina se razprostira v vzhodnem delu Prekmurja na površini 144 km2 in se potemtakem uvršča med večje prekmurske občine. Sega od rodovitne peščene ravnice ob reki Ledavi na jugu, daleč v nedra goričkega gričevja na severu. Dobro ohranjeno naravno okolje, bogata kulturna in naravna dediščina, odprtost in prijaznost domačinov in dolgoletna turistična tradicija so osnove, na katerih bo temeljila turistična dejavnost tudi v naslednjih desetletjih. V zadnjih 30 letih so prav Moravske Toplice s Termami 3000 postale pojem za zdraviliški turizem v Sloveniji.

Danes se v vasi Filovci z lončarstvom ukvarja samo še družina Bojnec, ki je leta 2005 ustanovila Zavod za turizem in proizvodnjo keramike »Lončarska vas Filovci.« To pomeni, da je vas Filovci znotraj sebe dobila še eno vas, to je lončarsko vas. Filovci so bili znani po izdelkih črne keramike. Ta keramika ni glazirana, ampak se preko specifičnega postopka redukcijskega žganja lončevine poroznost pločevine bistveno zniža. V muzeju na prostem si je še danes mogoče ogledati staro kopasto peč iz opeke, slame in zemlje. Končni produkt žganja v njej je tako imenovana redukcijska črna lončevina. To peč od časa do časa še vedno zakurijo in na ta način ohranjajo postopek žganja v tej peči »pri življenju.« Filovška keramika je zelo navdušila tudi arhitekta Plečnika, ki je v letih 1925, 1926 gradil novo cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Zelo edinstvena in ogleda vredna cerkev ima lesen strop, ki ga je arhitekt Plečnik okrasil s prekmursko keramiko.

Lončarska vas Filovci

Zavodu Lončarska vas je doslej na posebej za to urejen prostor uspelo prenesti in rekonstruirati dve tipični panonski hiši, ena je bila last mlinarja, druga pa kovača. V načrtu imajo prenos še ene hiše in ureditev stare žganjarne, vendar jim načrta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev doslej še ni uspelo uresničiti. Za nas je pomembno, da sta obe hiši, ki tam že stojita uvrščeni med kulturne spomenike prve kategorije.
Takšne panonske hiše so v Prekmurju gradili že v 15 stoletju, vendar ne vsi, pač pa le bolj premožni kmetje ali/in obrtniki. Siromašnejši so se morali zadovoljiti z blatnjačo ali butano, ometano z blatom ali ilovico, ter pokrito s slamo. Bogatejše hiše so bile grajene z vodoravno položenih smrekovih ali borovih brun, na zunaj in znotraj premazanih s centimeter ali dva debelo plastjo ilovice in premazane z apnom. Pokrite so bile z debelim slojem ržene slame. Takšnih hiš se je oprijelo ime cimprača, najbrž po mojstrih cimpermanih (tesarjih).

Zelo tipičen za te hiše je tloris v obliki črke L oziroma vogala in lahko bi se reklo, da so v tem pogledu pravzaprav prednice sodobnih atrijskih hiš, s tem da so nastale iz povsem drugačnih pobud. Bile so predvsem zelo racionalne in za bivanje največkrat zelo številnih družin tudi najbolj primerne. Na zunaj so se odlikovale po značilnih barvnih pasovih(pojasnih), preko katerih je enostavnost in čistost fasade prišla še bolj do izraza. Spodnji pojas je bil siv, pobarvan s sajami ali modro galico, ostale fasadne ploskve so bile največkrat bele, le severno steno so pogosto pobarvali. Podaljšana streha na dvoriščno stran je služila kot pokrit delovni in komunikacijski prostor (podsten), ki je omogočal povezavo med bivalnim in gospodarskim delom poslopja.
Glede tega, kako bo hiša obrnjena so naši predniki verjetno bolj kot mi danes razmišljali ekološko. Majhno kuhinjsko in kdaj pa kdaj tudi kletno okno so si omislili na severni strani, na toplejši južni dvoriščni strani pa je bilo oken več in tudi večja so bila. Tako je sonce tudi pozimi lahko ogrevalo prostore, hkrati pa so imeli pregled nad dogajanjem na dvorišču.

Notranjost panonske hiše

Vhod v notranje prostore je bil lahko eden ali več. Vedno pa so bili to zelo nizki vhodi. Tako ima prva mlinarjeva hiša v Lončarski vasi dva vhoda, enega v razstavni prostor, drugega v vežo, druga kovačeva pa samo enega. Razporeditev notranjih prostorov je zelo podobna v obeh hišah. Obiskovalec najprej vstopi v vežo (preklet ali priklet), nasproti vhoda je majhna kuhinja (künja), na levo od vhoda je prva ali velika soba (iža), na desno pa mala ali zadnja soba (iža). Tla v notranjosti so praviloma iz nabite gline. Stanovalci so se največ zadrževali v črni kuhinji ali v veliki iži. V kuhinji z odprtim ognjiščem se je rado kadilo, ne glede na to, da so imele te hiše praviloma tudi velik zidan dimnik. Na policah v kuhinji stojijo stare lončene posode: dugi piskri, v katerih so kisali mleko, pütre za bučno olje, kis in vodo, bidrače za peko potic, kropnjače za kuho v krušni peči in seveda lopar za podajanje kruha v peč in iz nje.
Edini pravi prostor za današnje pojme je bila velika iža z dvema posteljema in dvema omarama, ter z mizo in klopjo na sredini prostora. Pri tem je zanimivo, da v panonski hiši niti miza niti križ z nabožnimi slikami ob straneh nikoli ni v "bogkovem" kotu, marveč vedno na sredini končne stene nad mizo. Nekaj posebnega je tudi nenavadno velika zibelka, pri čemer se ne ve, zakaj je tako velika.
V gospodarskem delu poslopja so po navadi zastopani naslednji prostori: klet, hlev, pod (gümlo) in lopa (zastriž). Čisto na koncu je bilo še leseno stranišče (šenkret).
Kot pravi edini še aktivni lončar v Filovcih, Alojz Bojnec, bo "ilo" ali ilovica kmalu ostala samo še v imenu Filovci, sicer pa se bo sčasoma pozabilo nanjo. Tudi on sam za svoje potrebe ne uporablja več domače ilovice, marveč jo uvaža iz Italije ali Nemčije. Ostal pa bo muzej na prostem kot kulturni spomenik prve kategorije, ki bo še dolgo pritegoval obiskovalce od blizu in daleč.



Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija


Podnapisi k slikam
1.    Mlinarjeva hiša v Lončarski vasi Filovci
2.    Prva ali velika soba v mlinarjevi hiši z okroglo mizo na sredini in križem na steni
3.    V lopi so na ogled vozovi, s kakršnimi so nekdaj prevažali (črno) keramiko,
4.    
5.    
6.    
7.    
8.    
9.     zloženo med slamo
10.    V razstavnem prostoru je na ogled staro nožno vreteno, na katerem so oblikovali lončeno posodo
11.    Stara kopasta peč s kuriščem in odprtino, ki so jo zaprli, potem ko so v njo zložili posodo
12.    Dva kotla z merilcem, s katerim so merili količino skuhanega žganja
13.    Druga hiša v Lončarski vasi je kovačeva hiša.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008