Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Domačija kot čevljarski muzej v Turnišču
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Domačija kot čevljarski muzej v Turnišču

Natisni E-pošta

S slamo krita prenešena hiša, ki jo je na ta prostor postavila občina Turnišče in v njej uredila čevljarski muzej.
V rubriki Slovenske domačije se tokrat prvič srečujemo z muzejem, pri čemer že iz naziva rubrike izhaja, da le-ta ni namenjena predstavljanju muzejev. Zato je treba že takoj uvodoma povedati, da gre pri muzeju, ki ga želimo tokrat predstaviti pravzaprav za domačijo, v kateri se je dolgo časa odvijala tudi čevljarska obrt. Po opustitvi te dejavnosti so jo "prekvalificirali" v muzej. Občina Turnišče je želela na ta način ohraniti spomin na nekoč zelo razširjeno obrt v kraju in njegovi okolici. Opravka imamo torej s stanovanjsko hišo, ki je, podobno kot v primerih številnih mlinov, istočasno funkcionirala kot delavnica za čevljarsko obrt.
Del sobe, ki je v prvi vrsti služila za spanje; v njej je postelja, miza s klopmi in stoli, ter
Del sobe, ki je v prvi vrsti služila za spanje; v njej je postelja, miza s klopmi in stoli, ter "bogkovim kotom" na steni med dvema oknoma.
Zaradi naravnih in drugih nesreč, ki so doletele prebivalce Turnišča in drugih krajev v okolici so se ljudje začeli ozirati po zaslužku, ki naj ne bi bil povezan samo z obdelovanjem zemlje. Razvijati se je začela čevljarska, kovaška, krojaška obrt in mlinarstvo. Skoraj pri vsaki drugi hiši v Turnišču so premogli čevljarja. Pri izdelovanju čevljev je pogosto sodelovala vsa družina. Sami so poskrbeli za material za čevlje ter izdelovali kopita. Najprej so morali izrezati tako imenovane modle iz papirja, jih prerisati na usnje, nakar so usnje nataknili na kopito in nazadnje je obuvalo dobilo še podplat. Menda so sprva izdelovali samo cokle, pozneje pa tudi čevlje. Najdražji so bili škornji, kakršne danes nosijo folklorni plesalci, nekdaj pa so se z njimi ponašali gospodarji. Čevlje so izdelovali mojstri, njihovi pomagači pa so bili vajenci. Čevlje so največkrat izdelovali v največjem prostoru v hiši, kjer je bila tudi sicer zbrana vsa družina.

Občina Turnišče

Spalnico so ogrevali s krušno pečjo, okoli katere so klopi, na peči je nekaj predmetov, leseno ogrodje za sušenje pa je pritrjeno na lesen strop.
Spalnico so ogrevali s krušno pečjo, okoli katere so klopi, na peči je nekaj predmetov, leseno ogrodje za sušenje pa je pritrjeno na lesen strop.
Občina Turnišče se nahaja v tistem delu prekmurske ravnice, ki se imenuje Dolinsko. Gre za majhno občino (24 km2), s štirimi naselji: Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Občina premore okoli 3700 prebivalcev. Največje in verjetno tudi najstarejše naselje je Turnišče z nekaj več kot 1600 prebivalci. Gre za veliko središčno, deloma gručasto, deloma obcestno naselje na desnem bregu Črnega potoka, ob cesti Črenšovci – Dobrovnik. Kraj se prvič omenja že leta 1265 z imenom Črnec, znano pa je, da je bilo to območje neprekinjeno poseljeno že od mlajše kamene dobe naprej.
Tu je bil sedež vicearhidiakona za slovenske župnije med Muro in Rabo. Iz tega časa je tudi stara župnijska cerkev Marije Vnebovzete, prvotno romanska in pozneje (14. stol.) prezidana v gotskem slogu. Ponaša se s freskami Janeza Aquile iz Radgone, ki sodijo med pomembnejše kulturne spomenike v Sloveniji. Petnajstega avgusta 2007 je bilo svetišče Marije Pod logom ali Na pustinji razglašeno za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije.
 
V začetku 16. stol. je Turnišče postalo svobodno mesto z razvito trgovino in obrtjo. Čevljarski mojstri so se leta 1760 organizirali v čevljarski ceh in 10 let za njimi so to storili tudi krojači in kovači. Pravila vseh treh cehov so napisana v latinskem jeziku in potrdila jih je tudi cesarica Marija Terezija. Vsi trije cehi so ob slovesnih mašah in na  pogrebih s cehovskimi svetilkami in prapori navzoči še danes. Zato je skoraj logično, da je kranjska Planika prav v Turnišču leta 1959 postavila obrat za proizvodnjo čevljev, ki je že kmalu po ustanovitvi zaposloval 800 ljudi. Danes jih v obratu dela precej manj – okoli 500. Prav tako se zdi logično, da je občina Turnišče na prostoru nedaleč od tovarne čevljev poskrbela za čevljarski muzej, ki je poleg tistega v najbolj čevljarskem mestu v Sloveniji, v Tržiču, edini čevljarski muzej v Sloveniji. Muzej si je mogoče ogledati po predhodni najavi na občini, ki skrbi za vzdrževanje muzeja in je izdala tudi zloženko o njem. Še med leti 1930 – 1938 je v Turnišču in njegovi okolici delalo od 70 do 80 čevljarjev. Le-ti so vse do danes ohranili izdelovanje trpežnih čevljev za kmečko prebivalstvo, Planika pa se je specializirala na izdelovanje planinskih čevljev, tudi iz goreteks materiala.

Čevljarska hiša – muzej

V prostoru, kjer se je odvijala čevljarska obrt je kotiček s štedilnikom, kjer so kuhali in ogrevali prostor ter kurišče z več različnimi posodami.
V prostoru, kjer se je odvijala čevljarska obrt je kotiček s štedilnikom, kjer so kuhali in ogrevali prostor ter kurišče z več različnimi posodami.
V hiši, ki je pravi posnetek nekdanje čevljarske domačije (brez pripadajočih objektov) so leta 1979 uredili muzej. Hiša je prenesena od drugod in postavljena na novo, kar pa v ničemer ne zmanjšuje njene etnološke vrednosti. Po velikosti majhna hiša je krita s slamo, kot se spodobi za prekmursko hišo, s čopoma na obeh koncih slemena. Hiša tudi ni podkletena.
Razporeditev prostorov je zelo preprosta in pregledna. Za vhodnimi vrati je majhna vežica, ki je bila nekoč brez predelne stene povezana s črno kuhinjo v podaljšku. Kasneje so vežo s predelno steno ločili od črne kuhinje, to pa pregradili tako, da so v spalnici dobili več prostora za peč, v delavnici pa za štedilnik, na katerem so pripravljali hrano in hkrati tudi ogrevali največji prostor v hiši, to je delavnico. V hiši sta potemtakem dva večja in razmeroma bogato opremljena in ogrevana prostora, ter majhen prehoden prostor – veža.
Najpomembnejši predmeti v delavnici so stroji za šivanje čevljev, čevljarske mize in trinožni stoli, ter različno orodje in kopita za izdelovanje čevljev.
Najpomembnejši predmeti v delavnici so stroji za šivanje čevljev, čevljarske mize in trinožni stoli, ter različno orodje in kopita za izdelovanje čevljev.
V spalnici je poleg peči in klopi okoli nje še postelja, miza s klopmi in stoli. Nad njo na steni med oknoma visi križ s po eno nabožno sliko na vsaki strani. V kotu je postavljena lepo poslikana skrinja in nekaj lončenih posod na njej, ob vhodni steni pa stoji visoka enodelna omara in šivalni stroj.
V delavnici so v delu, ki je bil nekoč del črne kuhinje postavili zidan štedilnik s pečico in kotličkom za ogrevanje vode. V istem kotu je tudi kurišče za kurjenje peči v spalnici. Na štedilniku in kurišču je postavljenih več kovinskih in lončenih posod, na tla pa so postavili zaboj in košaro za drva, lopar za peko, pod stropom pa visijo živalske kože, ki so se sušile blizu izvora toplote. Nekoliko naprej ob isti steni pod stropom visijo različni modeli čevljev, pod njimi pa so na posebnem stojalu razporejena kopita različnih velikosti in oblik. Ob končni steni stojita dve oglati nizki čevljarski mizi, s trinožnimi čevljarskimi stoli okoli njiju. Na mizah je razstavljeno različno čevljarsko orodje: igle, šila, pile, noži, škarje, kladiva, leseni in kovinski žebljički in žeblji, dreta in drugo. V kotu med vhodno in končno steno je postavljenih več čevljarskih strojev različnih velikosti oblik in funkcij. Zakaj sta se v tem prostoru znašli tudi dve kolesi ni povsem jasno.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Prekmurje  Turnišče  domačije 
Komentarjev
Dodaj novIšči
aleksandra lenart   | 84.20.242.xxx | 2012-05-06 16:12:41
Zelo zelo žalostno. Pred kratkim sem obiskala Turnišče in sem si mislila ogledati tudi muzej pa žal to ni mogoče oz. moraš ne občino po ključ.

Ko bi vsaj bilo na vrtnih vratih kakšno obvestilo ali urnik.

Moj predlog je, da bi na obvestilu bila napisana tel. št. na katero pokličeš in po potrebi nekdo pride iz občine odpret muzej in seveda kaj povedat.

lp A. Lenart
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008