Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Budnarjeva domačija
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Budnarjeva domačija

Natisni E-pošta

Muzej, ki živi
Budnarjeva hiša - po domače pr' Matjaž

Budnarjeva domačija
Nekaj kilometrov vzhodno od Kamnika in slabih 300 metrov višje stoji razloženo naselje Zg. Palovče. Dober kilometer naprej proti vzhodu in komaj kaj nižje se Zg. Palovče nadaljujejo v Sp. Palovče in le-te v Vranjo Peč s farno cerkvijo sv. Urha. Vse tri vasi, ali bolje domačije so se lepo prilagodile razgibanemu terenu, na katerem ležijo. Med seboj in s širnim svetom so povezane z dokaj spodobno asfaltirano cesto, ki zaposlenim omogoča vsakodnevno vožnjo v dolino. V vseh treh vaseh je navzlic temu še kar nekaj starih, opuščenih in propadajočih objektov, ki pričajo o tem, da so jih stanovalci zapustili. Nekaj je pa tudi novogradenj in še več obnovljenih stanovanjskih in gospodarskih poslopij.

Ena od najstarejših domačij v Zg. Palovčah je Budnarjeva hiša, ki se je v zadnjih 7 letih, po zaslugi neutrudne Ive Šubelj Kramar takorekoč prelevila v muzejsko hišo, ne da bi kakorkoli spremenila svojo zunanjo in notranjo podobo. Sedanje poslopje je menda staro 350 let, vsekakor pa so temelji, na katerih stoji starejši od 500 let. Na glavnem nosilnem tramu v hiši se je potem, ko so odstranili stropni omet, prikazala letnica 1801.

Budnarjeva domačija
Glede na to, da gre za zelo staro poslopje je bolj ali manj razumljivo, da hiša na zunaj oziroma po izgledu ni videti kaj posebnega. S skodlami krito, razmeroma ozko in podolgovato poslopje je z zgornje strani pritlično, s spodnje pa 'enonadstropno'. V kamnitem spodnjem 'nadstropju' so bili prostori za živino in klet za pridelke. Na temeljih iz kamna je postavljena dvocelična lesena hiša, takoimenovana nadhlevna hiša. En del hiše je hiša s krušno pečjo, bohkovim kotom, špampetom in zibelko, metrgo in vsaj eno omaro. Pri tem je zanimivo, da okoli mize pod bohkovim kotom nikoli ni bilo stolov, pač pa vedno le lesene klopi. Osrednji in nič manj pomemben del hiše je črna kuhinja z odprtim ognjiščem, medtem ko je bil tretji oziroma zadnji prostor namenjen (s)hrambi. V črni kuhinji tudi sedaj še vedno pripravljajo različne stare domače jedi, pečejo kruh, pod stropom pa sušijo klobase, salame in meso. V tem prostoru gospa Iva zelo rada pouči in nauči, največkrat mlade ljudi, kako se zamesi in speče kruh. Vsak 'učenec' potem, ko je kruh pečen svoj izdelek lahko odnese domov.

Hiša živi s krajem

Budnarjeva domačija
Ko sva se z ženo v nedeljo dopoldan pripeljala do hiše se je pri vhodnih vratih iz nje valil gost dim. Prepričana sva bila, da je v hiši kakšna živa duša, a ni bilo nikogar. Kot je kasneje pojasnila upraviteljica hiše, je zakurila že v soboto, saj je hišo v zimskem času le tako mogoče segreti do naslednjega dne. V Budnarjevi hiši, tako kot v pravem muzeju nihče stalno ne živi. Hiša je redno odprta samo ob nedeljah popoldne, sicer pa po dogovoru, v kolikor se skupina predhodno dogovori z gospo Ivo. Po prihodu upraviteljice, stanuje namreč v Kamniku, je bilo najprej treba temeljito prezračiti zakajeno kuhinjo, da smo sploh lahko videli drug drugega. To ne traja več kot 5 minut in tudi več kot 5 minut ni potrebnih, da človek ugotovi, da je hiša v pravih rokah. Navzlic zadržanosti in nezaupanju domačinov je po 7 letih uspela k aktivnemu sodelovanju pritegniti tudi krajane. Prepričana je namreč, da brez sodelovanja domačinov vse skupaj ne bi imelo pravega smisla. Danes je pomirjena, ko vidi, da kraj živi s hišo in ona s krajem. Čeprav je gradbenik po poklicu se nikakor ni mogla in hotela zadovoljiti zgolj z objektom kot takšnim. Hotela je več - hišo, v kateri se bo dogajalo življenje, predvsem takšno, kakršnega so živeli naši dedi in babice. Zato ni čudno, če v hiši spet živijo stari običaji, s tem, da je bilo treba mnoge med njimi ponovno oživiti: delanje butaric (domačih in ljubljanskih), barvanje pirhov, peka pletenic in kuhanje starih že pozabljenih jedi, ličkanje koruze, priprava kolin, priprava in izdelovanje adventnih venčkov, jaslic .... V hiši se vrstijo predavanja o starih običajih in navadah, o (stari) arhitehturi, o ekološkem kmetijstvu, o obrezovanju starega sadnega drevja, o nabiranju in pripravi zelišč itd.

Budnarjeva domačija
V prostorih nekdanjega hleva in kleti se vrstijo različne razstave tudi z namenom, da se ohranijo stare spretnosti in znanja. Naletela sva ravno na zaključek razstave jaslic, ki so jih ljudje prinesli od blizu in daleč. O sami hiši in dejavnosti o njej je bilo doslej izdelanih že 23 seminarskih in 8 diplomskih nalog na različnih študijskih usmeritvah od etnologije do arhitekture. Pravzaprav sva se kar težko poslovila od te hiše, zlasti še zato, ker sva videla lepo število lončenih posod, napolnjenih s štirimi različnimi vrstami kaše, ki se je pekla na odprtem ognjišču in ki so jo kasneje pojedle mlada dekleta z lesenimi žlicami. Budnarjeva muzejska hiša je spomeniško zaščitena in je last Občine Kamnik. Nad njo bedi Zavod za spomeniško varstvo Kranj.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Gorenjska  Kamnik  domačije 
Komentarjev
Dodaj novIšči
fotr   | 89.212.57.xxx | 2007-08-06 07:05:01
Bilo bi zanimivo izvedeti od kamniškega župana, zakaj je Hiša sedaj zaprta, oziroma zakaj je neumorna Iva vrnila ključe?? Pa tudi ključe Preskarjeve muzejske planšarske hiče na Veliki planini??
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008