Doma Novice Gospodarski pregled Slovenski gospodarski tokovi julij 2009

Slovenski gospodarski tokovi julij 2009

Prvih deset dni v mesecu juniju so mediji in z njimi tudi slovenska in evropska javnost največ pozornosti posvečali volitvam v evropski parlament, ki so tako za nekaj časa potisnile gospodarske teme v drugi plan. Sedem poslancev v ta parlament, ki po novem šteje samo 736 poslancev (namesto dosedanjih 785) smo zelo obotavljivo in nekako sramežljivo izvolili tudi Slovenci. Nekaj je hudo narobe, če samo 28 odstotkov volilnih upravičencev še verjame v institucije evropske unije. Del krivde za tak odnos lahko pripišemo našim politikom, večji del pa vsakemu od nas. Lahko je to pomanjkanje vere v Evropo, lahko neresnost ali nezrelost, ali še kaj drugega. Narobe je v vsakem primeru.  Tudi tisti, ki za naše težave in stiske krivijo Evropo nimajo prav. Evropa se sama srečuje z velikimi težavami, vendar je treba verjeti, da bomo v povezani Evropi lažje preživeli sedanjo in prihodnje krize. Slovenija v nobenem oziru ne razpolaga s potenciali, ki bi ji zagotavljali udobno življenje v položaju, ki so ga Američani imenovali splended isolation (vzvišena osamljenost). Celo Ameriki se to ni izšlo.

Zgodba o uspehu je končana

Takoj po evropskih volitvah so nas pristojni in mediji zopet postavili na realna tla. Ker se je BDP že dve četrtletji zapored zmanjšal, smo se tudi uradno znašli v recesiji. EU je v recesiji že dobrega pol leta. Podatki za prvo četrtletje tega leta so naravnost porazni. V primerjavi s prvim četrtletjem lani se je BDP v Sloveniji zmanjšal celo za 8,5 odstotka. Svetovna recesija in finančna kriza sta v nekaj mesecih dokaj kruto razkrili vse slabosti nekonkurenčnega slovenskega gospodarstva, političnega vpletanja v podjetja, ekonomske politike in nedokončanih reform, ki so bile prej skrite za zaveso svetovne konjunkture, je zapisal Miha Jenko v Sobotni prilogi.
Napovedani 4 odstotni padec BDP v letošnjem letu se po “dosežkih” v prvem četrtletju zdi tudi realno dosegljiv. Ob tem je treba mimogrede povedati, da se tudi napovedi za svet kot celoto, ali za posamezno državo pogosto spreminjajo. Tako je Svetovna banka za letos najprej napovedala 1,7 odstotni padec BDP v celem svetu, po zadnji napovedi pa bo ta padec precej večji, namreč 3 odstoten. Po tej napovedi bo leta 2010 BDP znova začel naraščati, vendar samo za dva odstotka. To pomeni, da bo svetovno gospodarstvo šele leta 2011 doseglo raven iz letošnjega leta.
Izdatki države se že tretje četrtletje zapored povečujejo hitreje kot skupni prihodki. Prihodki so se povečali samo za 0,6 odstotka, skupni izdatki pa kar za 10,9 odstotka in so tako dosegli 49,4 odstotka BDP. Po najnovejšem rebalansu državnega proračuna, ki ga je sprejela vlada se bo do konca letošnjega leta nabralo za dobrih 1,8 milijarde evrov primanjkljaja, rekorden 5 odstotni primanjkljaj pa bo še večji zaradi izgub občin, zdravstvene in pokojninske blagajne. Po oceni evropske komisije se bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije letos povzpel na 5,5, prihodnje leto pa na 6,5 odstotka BDP. Zato je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Almunie že napovedal, da bo jeseni tudi Slovenijo doletel postopek zaradi čezmernega primanjkljaja. 
Pri tem se vedno znova postavlja vprašanje, zakaj vlada ne zmanjša izdatkov, saj je vendar jasno, da bo morala v kolikor tega ne zna, ali iz političnih razlogov noče storiti, povečati davke. Ena in hkrati najbolj obetavna možnost je povečanje stopenj DDV, govori se tudi o povečanju davka na nepremičnine itd. Da je situacija še težja se je pojavila še luknja v pokojninski blagajni, ki jo je bilo treba pokriti z injekcijo iz proračuna, v višini 125 milijonov evrov. Pokojninska reforma je potemtakem že odločno potrkala na vrata in rešitve bo treba začeti iskati takoj. Po mnenju evropske komisije utegne prav povečevanje izdatkov zaradi staranja prebivalstva resno ogroziti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Zelo malo časa je na razpolago tudi za reformo zdravstvenega sistema, saj se tudi ta srečuje s primanjkljajem. Reforme so napovedane tudi za javni sektor; vseh pa se vlada loteva zelo počasi in obotavljivo, vendar bo prej ali slej morala ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Z neodločnostjo in počasnostjo se je razglašena Pahorjeva vlada, kot jo označuje Miha Jenko, izkazala že pri sprejemanju protikriznih ukrepov, s čemer dokazuje, da je marsikje manj operativno sposobna od svoje predhodnice. Svežnji ukrepov, ki jih sprejema vlada so premalo konkretni in kot je videti še niso aktivirali gospodarstva.

Kriza še vedno kaže zobe

O tem, kako hitro kriza odnaša službe smo pisali že v prejšnjih številkah naše revije. Po podatkih za maj se je število registrirano brezposelnih približalo številki 85.000, vendar je Slovenija v tem pogledu še vedno na boljšem kot večina EU držav. Po podatkih za april imajo manjšo brezposelnost kot Slovenija samo Nizozemska, Avstrija in Ciper. Najhuje pa je v Španiji – 18,1 odstotka brezposelnih, v baltskih državah, na Slovaškem in Irskem, če naštejemo samo države z več kot 10 odstotno brezposelnostjo.
Industrija v Sloveniji je v aprilu izdelala celo za 24,9 odstotka manj kot aprila lani. V prvih 4 mesecih letošnjega leta je to nazadovanje v povprečju znašalo približno 21 odstotkov. Med dejavnostmi je edino izdelava pijač izdelala več kot lani. Nekaj “zaslug” za nazadovanje industrijske proizvodnje v aprilu imata tudi dva praznika oziroma dva delovna dneva manj. Predelovalna industrija je izdelala za 29,7 odstotka manj, preskrba z elektriko, plinom in paro za 10 odstotkov manj, ter rudarstvo kot panoga za 22,1 odstotka manj. 
Dva praznika sta v aprilu zmanjšala tudi izvoz. Izvozili smo le za 1296 milijonov evrov, ali skoraj 30 odstotkov manj kot aprila lani. Uvoza je bilo za 1339 milijonov evrov in z izvozom smo pokrili skoraj 97 odstotkov uvoza. Primanjkljaj je znašal 43 milijonov evrov. Hitreje kot izvoz v druge države se zmanjšuje blagovni izvoz v države EU. Samo dobrih 68 odstotkov izvoženega blaga je šlo v EU. V prvih štirih mesecih je Slovenija izvozila za 5,20 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 5,47 milijarde evrov, kar pomeni, da si je nakopala 272 milijonov evrov primanjkljaja, to je bistveno manj kot pred letom dni v istem času. Velik primanjkljaj v menjavi z državami EU (512 milijonov evrov) blažimo s presežkom (240 milijonov evrov) v menjavi z drugimi državami.
Ob tem ne bo odveč, če povemo, da se po podatkih Eurostata za leto 2008 Slovenija le počasi približuje povprečni razvitosti v EU. Po BDP na prebivalca po kupni moči dosegamo 90 odstotkov povprečne razvitosti v EU, oziroma za 10 odstotkov zaostajamo za tem povprečjem. Ob našem sprejetju v Unijo leta 2004 smo zaostajali za 13,6 odstotka. Daleč na prvem mestu je Luksemburg s 150 odstotki nad povprečjem EU, na zadnjih mestih pa sta Romunija in Bolgarija. Pred Slovenijo sta tudi Grčija in Ciper, ki za povprečjem zaostajata le 5 odstotkov, precej za nami pa so Češka, Portugalska, Slovaška itd. Med našimi sosedami je Italija točno na povprečju razvitosti EU, Avstrija je 23 odstotkov nad povprečjem, Madžarska in Hrvaška pa sta 37 odstotkov pod tem povprečjem.

Objave iz iste kategorije: