Domov arrow Blog
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Blog

Arheozabava

Natisni E-pošta
 

Arheozabava so ustvarjalne delavnice za otroke stare od 7 do 15 let. To je didaktični program, s katerim Narodni muzej Slovenije, na zanimiv način, svoje razstavne vsebine, podaja najmlajšim. Delavnice potekajo vsako soboto ob 10.30 uri.

V mesecu avgustu, se bojo otroci spremenili v detektive preteklosti in skupaj s slavno arheologinjo sodelovali pri reševanju zapletenega primera in se tudi sami izurili v arheoloških izkopavanjih na muzejski zelenici.

Zadnja sobota v avgustu pa bo namenjena koliščarjem in času, ko je Ljubljansko barje še prekrivala voda. Rdeča nit bo zgodba o rodu Brkatega Soma, ki ga je tako dobro opisal pisatelj Janez Jalen v zgodovinskem romanu Bobri. Otroci bodo pomagali zgraditi novo kolišče, poiskali bodalo, ki ga je pred šest tisoč leti izgubil Neokretni Karp, potovali po poplavljenem Ljubljanskem barju, se preizkusili v tkanju in še marsikaj.

Zanimivo, zabavno in poučno. Vse delavnice so plačljive, več o njih pa na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije.

 

dLib - knjižnica

Natisni E-pošta

Digitalna knjižnica Slovenije ali krajše dLib, deluje pod okriljem zakladnice podatkov, Plečnikove Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK -a. dLib je 24 ur dosegljiva knjižnica na internetu, kjer so na enem mestu zbrana dela slovenskih avtorjev, v slovenskem jeziku. Največji delež predstavljajo starejša dela, ki so jim avtorske pravice že ugasnile, najdemo pa tudi obsežno zbirko sodobnih avtorjev, s katerimi so avtorske pravice urejene.

Vsebina dLib je namenjena za lastno uporabo in v študijske namene, dostop pa je prost in brez omejitev.

Vsebuje različno in bogato digitalno gradivo za domače branje (Ivan Cankar), zemljevide, načrte, topografije (Janez Vajkard Valvasor ), plakate (Maksim Gaspari), razlednice, fotografije (Ipavci ), različne časopise ( Ljubljanski zvon), notno gradivo (Zdravljica), narodne pesmi in še ogromno zanimivih stvari iz slovenske kulturne dediščine.

 

Trnovska cerkev

Natisni E-pošta

 


Znamenita ljubljanska trnovska cerkev, kjer je veliki slovenski pesnik dr. France Prešeren prvič uzrl svojo veliko ljubezen Julijo Primic, stoji v ljubljanskem predmestju Trnovo. Pred cerkvijo je most čez reko Gradaščico, ki povezuje Trnovo in Krakovo. Most je podaljšek trga pred cerkvijo, narejen pa je po načrtih Jožeta Plečnika.

Prvotno trnovsko cerkev je leta 1753 zgradil arhitekt Candido Zulliani, ki je med drugim postavil tudi Schweigerjevo hišo na Starem trgu. Ker je bila cerkev premajhna, potrebe Trnovega pa čedalje večje, so v letih od 1854 do 1857 postavili današnjo cerkev. Sedanjo podobo pa je cerkev dobila po velikem ljubljanskem potresu leta 1895.

Iz stare cerkve se je ohranilo nekaj slik, med njimi slika sv. Janeza Krstnika, čigar ime cerkev tudi nosi. Freske v prezbiteriju so delo slovenskega slikarja in restavratorja Mateja Sternena. Nekaj notranje opreme pa je leta 1936 načrtoval tudi Jože Plečnik.

Dolga leta je bil župnik v trnovski cerkvi tudi pisatelj in duhovnik, Fran Saleški Finžgar. S Plečnikom sta bila dobra prijatelja, tako da je Finžgar celo dal odstraniti ograjo med cerkvenim dvoriščem in Plečnikovo hišo, ki stoji ob cerkvi.

 

Gustav Ipavec

Natisni E-pošta

Na današnji dan, ko katoliški verniki praznujejo Veliki šmaren, se je rodil Gustav Ipavec. Deveti otrok znamenite slovenske zdravniško skladateljske družine, se je rodil 15. avgusta 1831. v Šentjurju pri Celju. Z bratom Benjaminom Ipavcem, čigar spomenik je tudi na ljubljanski Aleji slovenskih skladateljev, sta si bila po letih zelo blizu, zato je bila njuna pot izobraževanja skupna.

Oba sta obiskovala »latinsko šolo«, kjer so se izobraževali v glavnem duhovniki. Po končani šoli, sta oba študirala medicino, v Gradcu in na Dunaju. Gustav Ipavec se je po končanem študiju vrnil domov in prevzel očetovo prakso, kot očesni zdravnik in zdravnik splošne prakse.

Zdravniška družina pa je bila tudi glasbeno nadarjena. Osnovno glasbeno izobrazbo sta si brata pridobila že med šolanjem v Celju, med študijem pa sta se v tej smeri še naprej izobraževala.

Na glasbenem področju je bil Gustav Ipavec bolj ljudski ustvarjalec. Pisal je za preproste ljudi, ki so radi prepevali. Leta 1855 je v Šentjurju ustanovil mešani pevski zbor. Bil je tudi mentor Prvega avstrijskega damskega kvarteta, ki so ga sestavljale njegove nečakinje. Melodije, ki jih je napisal, so danes že ponarodele. Če se spomnimo samo nekaterih: Slovenec sem, Planinska roža, Slovenska dežela, Slovensko dekle.

Velik domoljub, podeželski zdravnik, župan in skladatelj, Gustav Ipavec je umrl 20. avgusta 1908. v krogu svoje številne družine. Pesem, ki je izklesana na njegovem nagrobniku, je napisal slovenski pesnik Anton Aškerc.

Slika: splet dLib

 

Reka Gradaščica

Natisni E-pošta

Gradaščica je ena manjših slovenskih rek, ki nastane z združitvijo dveh potokov v Polhovem Gradcu, Male vode in Božne. Čeprav ena manjših pa vseeno ena lepših rek. V zgodnjih jutranjih urah, lahko ob njej opazujemo lisice, srne in celo vidre, če nismo preglasni. V Gradaščici je veliko postrvi in ob reki se odvija tudi živahen ribolov. Poleg rib pa lahko tu vidimo tudi čaplje, potočnega raka, žabe in kakšno belouško.

Narava ob reki je lepa tudi za sprehode. Vrbe nam delajo senco, na leskah pa lahko dobimo tudi kakšen lešnik. Travniki so bogati z različnimi vrstami rastlin, krasijo  pa jih med drugim tudi podlesne vetrnice in vijolice.

Svoboden tok Gradaščice, pa se v ljubljanskem naselju Trnovo, zaradi večnega poplavljanja, umiri v urejeni betonski strugi. Pri trnovski cerkvi je znameniti most, arhitekta Jožeta Plečnika. Je eden redkih mostov v Evropi, na katerem rastejo drevesa. Gradaščica se pri Trnovskem pristanu, izlije v Ljubljanico.

Porečje Gradaščice z Glinščico je izbrano, kot urbano porečje za urejanje voda, v skladu z evropsko direktivo, ki jo je sprejela Slovenija. Po tej direktivi se izvaja osnovne raziskave kroženja vode. S tem se analizira tudi vpliv naravnih sprememb in vpliv človeških dejavnosti na porečje.

 
<< Začni < Nazaj 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Naprej > Konec >>

Rezultati 208 - 216 od 659
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008