Domov arrow Blog
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Blog

Nove spletne strani

Natisni E-pošta

Nadaljujemo s predstavljanjem novih oz. prenovljenih spletnih strani, ki zelo hitro prihajajo iz naše delavnice. Tokrat bomo v enem prispevku predstavili kar štiri: slovenc.si, plemenitekovine.info, zoobies.si in dojenje.si.

Preberite več...
 

Spomenik slovenske Moderne

Natisni E-pošta

Na Plečnikovih Žalah so pokopani tudi velikani slovenske Moderne: Ivan Cankar, Oton Župančič, Josip Murn Aleksandrov in Dragotin Kette. Kako so se pesniki in pisatelji, ki so umrli v različnem obdobju, znašli v skupni grobnici Moderne, piše v svoji knjigi Vodnik po pokopališču, gospa Milena Piškur.

Dragotin Kette in Josip Murn, sta bila sprva pokopana na pokopališču sveti Krištof, to je na prostoru, kjer danes stoji Navje. Ivana Cankarja, je v družinski grobnici pokopala njegova zadnja ljubezen, Milena Rohrmann. Bila je učiteljica v Ljubljani in Trstu, z Ivanom Cankarjem pa sta se spoznala leta 1908.

Prav Milena Rohrmann, je sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja, poskrbela za skupno grobnico velikanov slovenske Moderne: Ketteja, Murna in Cankarja. Leta 1949, ko je umrl Oton Župančič, so tu pokopali tudi njega.

Spomenik, ki še danes stoji na ljubljanskih Žalah, je naredil arhitekt Grabrijan, v času ko še ni diplomiral. Na internem natečaju, med študenti Jožeta Plečnika, je bilo delo dodeljeno Grabrijanu. Na spomeniku je viden vpliv Plečnikove šole, saj je s svojimi nasveti izdatno pomagal. Spomenik sestavljajo trije pokončni kubusi, zaključeni s piramidami, ki skupaj na podstavku tvorijo slovenski nacionalni simbol Triglav. Spomenik je bil končan leta 1924.

 

Vir:splet

 

Plečnikove Žale

Natisni E-pošta

Plečnikove Žale so v teh dneh eno najbolj obleganih mest, saj je Dan spomina na mrtve, ko se na grobovih prižigajo sveče.

Arhitekt Jože Plečnik, se je z ureditvijo tega področja začel ukvarjati v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Sam ga je poimenoval Vrt vseh svetih. Ime Žale, se pojavi šele leta 1940. Na vhodu je veliki vhodni stebriščni portal, z zoženim osrednjim delom, ki ponazarja zelo tanko črto, ki ločuje življenje od smrti. V osi vhodnega portala je Plečnikova molilnica, pred njo pa majhen trg. Ob tem trgu je postavil vežice in vsako oblikoval drugače. Plečnikove Žale uvrščajo strokovnjaki med najpomembnejše tovrstne arhitekturne stvaritve 20. stoletja v Evropi.

Na ljubljanskih Žalah je pokopanih kar nekaj kulturnikov. Med najpomembnejše prav gotovo sodi grobnica slovenske moderne. Tu so pokopani pisatelji in pesniki, kot so: Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov in Oton Župančič.

 

Vir: Arhitekturni muzej Ljubljana

 

Dan reformacije

Natisni E-pošta

Na današnji dan, 31. oktobra 1517. je nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu, obesil 95 tez, ki so govorile o prenovi cerkve. S tem se je začelo gibanje, ki ga imenujemo reformacija in je tudi za Slovenijo izrednega pomena.

V tem obdobju smo dobili prvo slovensko knjigo, prvi slovenski pravopis in pa prevod Biblije, ki je delo Jurija Dalmatina. Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik in pisatelj, rojen 9. junija 1508, v Raščici pri Velikih Laščah, je leta 1550. napisal prvo knjigo v slovenskem jeziku Katekizem. Za lažje branje le tega, je napisal tudi Abecednik.

V času reformacije, smo dobili tudi prvi slovenski pravopis, izpod peresa slovenskega protestanta in slovničarja, Adama Bohoriča. Za najbolj pomembno delo tega časa pa štejejo obsežen prevod Biblije.

Največ protestantov pri nas je v Prekmurju. Protestantski duhovniki se lahko poročijo in si ustvarijo družino. Duhovnice so lahko tudi ženske. Od leta 1992. je dan reformacije v Sloveniji tudi državni praznik.

 

Bled

Natisni E-pošta

V sredo popoldan, smo se iz Ljubljane odpeljali mimo Kranja in Radovljice, na Bled. Z Blejskim jezerom in otokom ter gradom, je pravi biser in naravna znamenitost Gorenjske in Slovenije. Lepota pokrajine in zdrava alpska klima privablja domače in tuje obiskovalce.

Naša skupina pa se je na Bled odpravila, na razstavo grafik Salvadorja Dalija. V dvorcu Pristava smo si lahko ogledali dvesto originalnih grafičnih del kontroverznega slikarja Salvadorja Dalija. In sicer ilustracije za Biblijo in Dantejevo Božansko komedijo. Razstava bo odprta še do 15. novembra 2009.

Po ogledu smo se sprehodili mimo vile Bled do Blejskega jezera. Za trenutek smo si ogledali enega najlepših hotelov, hotel Toplice, ki ga je ustanovila Jula Molnar, ena prvih zelo uspešnih slovenskih podjetnic. Od tu pa samo še na kulinarično blejsko znamenitost, kremne rezine seveda in nato veselo proti domu.

Galerija slik

 
<< Začni < Nazaj 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Naprej > Konec >>

Rezultati 163 - 171 od 659
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008