Domov arrow Blog
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Blog

Alpski kozorog

Natisni E-pošta

Ni prav veliko manjkalo, pa bi alpskega kozoroga lahko opazovali samo še v Živalskem vrtu Ljubljana ali pa v katerem drugem v tujini. Do sredine 19. stoletja so namreč kozorogi v Alpah izumrli. Živeli so le še v rezervatu italijanskih kraljev, tako da so vsi današnji alpski kozorogi modre, kraljevske krvi, saj so njihovi potomci.

Da alpski kozorog danes prebiva tudi v slovenskih Alpah, gre zasluga nemškemu baronu Juliju Bornu, ki jih je konec 19. stoletja naselil v Karavankah. Danes v Sloveniji živi okoli 200 alpskih kozorogov.

Kozorogi živijo visoko v gorah. Na skalnatih pobočjih se odlično znajdejo, ko skakljajo iz skale na skalo. Tako gibanje jim omogočajo parklji, ki so prilagojeni za gibanje po takem terenu. Prav ta njihova lastnost pa jih tudi rešuje pred plenilci, ki prežijo nanje.

Julij Born, ki je vrnil kozoroga v slovenske Alpe, je bil nemški bančnik in je zelo rad prihajal na Gorenjsko, v lepe gozdove v okolici Tržiča, ki jih je naposled tudi odkupil.

Vir: Vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu

 

Nova, četrta številka mesečnika Potepanja

Natisni E-pošta

 Četrta številka revije Potepanja

Konec decembra 2009 je pri AS-Press d.o.o. izšla četrta številka mesečne revije Potepanja. O tretji številki smo na naših straneh že pisali. Več o njej si lahko preberete v rubriki Vodniki in zemljevidi. Hkrati je bila to prva predstavitev revije na naših straneh.

 

 

Kaj nam prinaša tokratna številka revije, ki jo ustvarjalci namenjajo ljubiteljem potepanja in odkrivanja manj znane Slovenije?

Na naslovni strani bomo prepoznali del Pekla pri Borovnici. Avtor fotografije Matej Zalar je v uvodniku zapisal, da je ujel zimo za rep, ko je v želji po lepem posnetku za naslovnico čakal skorajda vse do zadnjih decembrskih dni. Ni kaj, koledarska zima 2009/2010 je muhasta. In ta trenutek, ko listam revijo, sneži 'prav na drobno'. Le upamo lahko, da se bo snežna odeja nekaj časa obdržala in pričarala nekaj zimskih radosti. Glavni urednik v uvodniku nadalje razmišlja tudi o našem odnosu do narave. Bomo znali in zmogli ohraniti to, kar je najdragocenejše v naši domovini: naravo in vso njeno raznovrstnost? To je naš največji kapital in naložba v prihodnost!

Revija tudi tokrat prinaša ustaljene rubrike, seveda pa so znotraj njih dodane nove vsebine. Najprej sledita rubriki Aktualno in Koledar dogodkov. Drobne, a toliko bolj potrebne novičke, v katerih lahko marsikdo najde kaj zanimivega zase. Koledar dogodkov prinaša bogat izbor dogodkov: vse od razstave ob 90-letnici reporterja Edija Šelhausa, do vabila na 11. rekreativni pohod Železniki-Ratitovec-Dražgoše, ki bo že v tem vikendu. Če boste zamudili ta pohod, pa se lahko 16. 1. 2010 odpravite na tradicionalni nočni pohod z baklami k Sv. Ani. Pripravlja ga Planinsko društvo Ribnica, v soboto, 16. januarja 2010.

Osrednja tema rubrike Izlet je Šavrinsko gričevje. Gričevje leži na višini od 200 do 400 metrov in s svojim toplim vremenom vabi tudi pozimi. Po dolgem in počez nam Gričevje v besedi in sliki predstavi Matej Zalar. Z budnim očesom za skrite detajle in tekočim peresom. Ne pozabi tudi na kolesarje.

V rubriki Zabavna narava se bomo pozabavali ali pa tudi ne ob prebiranju članka Pekel: Ledena pravljica. Sama sem Pekel obiskala že pred leti. In takrat ne bi mogla zapisati, da je bila pot dobro markirana in odlično zavarovana. Tokrat avtor zapiše obratno, a hkrati opozori, da pot do vseh petih slapov "niti poleti ni najlažja, v zimskem času, ko jo prekrije sneg in ko ponekod tudi zaledeni, pa je lahko za manj izkušene nevarna". Čeprav nekako zima kaže prijazen obraz, bodimo vendarle pozorni in previdni, ko se pripravljamo na zimski izlet: dobri pohodniški čevlji, pohodne palice, dereze, cepin. Seveda pa nam dobra oprema ne pomaga, če je ne znamo in če je ne uporabljamo.

V rubriki Družinsko doživetje nas avtor popelje v Maribor, natančneje v Bumbar park. Tu vas čaka pokrito otroško igrišče, kamor lahko pripeljete svoje najmlajše na različna praznovanja.

Rubrika Mesto prinaša izpod peresa Jožeta Petrovčiča opis najlepšega rečnega mesta v Sloveniji. Mogoče nas bo ime tokratnega mesta Novo mesto malce zavedlo in bomo pričakovali, da je to mlajše mesto. Kakorkoli že: s spoznavanjem Novega mesta je treba pričeti že v 14. stoletju. Leta 1365 je namreč (nad)vojvoda Rudolf IV., Habsburžan, izdal ukaz o ustanovitvi Novega mesta. Takrat se je mesto imenovalo Rudolfswerth (Rudolfov potok). Novo mesto se ponaša z zgodovinsko, kulturno, narodnostno in še kakšno vrednostjo, zato je vreden obiska.

V rubriki Nepozabljeno nas Matej Zalar popelje v čas, ko je morebiti spomin na prvo svetovno vojno počasi že bledel, a vse bolj se je bližala druga svetovna vojna. Pisalo se je leto 1935, ko so začeli graditi Rupnikovo linijo. Gradnjo je nadzaroval general v vojski Kraljevine Jugoslavije Leon Rupnik.

Katarina Alič predstavlja Galerijo sodobne umetnosti Celje, Rastko Aleš pa nas popelje v Kranjsko Goro. Zaziba nas v svoje spomine iz rosne mladosti. Razmišlja o ljudeh, ki so bili nekoč njegovi vzorniki in so danes njegovi prijatelji.

Da ne bi odšli lačni iz potepanja ali pa s težkim želodcem, je tudi tokrat poskrbel Matej Zalar. Najboljše krvavice boste dobili v Domu na Krimu, kako pa je z medenimi dobrotami v Gostilni pri Čebelici ... več o tem v četrti številki revije Potepanja.

Rubrika Gostujoča destinacija tokrat prinaša prispevek Mateja Zalarja o 3500 km dolgi poti. Popelje nas v Kalabrijo. Tu je najskrivnostnejši kotiček Italije.

Mesečnik se zaključi z nekaj namigi, kje se lahko ustavite, kaj obiščete širom po Sloveniji, predstavi pa tudi nekaj namigov za dober nakup.

Če zaključim: četrta številka mesečnika Potepanja si tudi tokrat zasluži vašo pozornost!

Mesečna revija za potepanja in odkrivanje manj znane Slovenije
Številka 4, januar 2010
Izdajatelj: AS-Press d.o.o.
TPK Rudnik, objekt B
Jurčkova cesta 231
1000 Ljubljana
GSM: 041/388-189
T: 01/620-25-50
F: 01/620-25-51
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

www.as-press.si

Alenka Veber

 

 

 

Grmada 898 m

Natisni E-pošta

Grmada (898 m)

Včerajšnja nedelja, 3. januar 2010, je na plano zvabila marsikoga, tako aktivne kot manj aktivne planince, pohodnike, ljubitelje narave in svežega zraka. In tisti, ki so bili že na katerem izmed polhograjskih vrhov, so po mobilnih aparatih klicali in vabili svoje prijatelje, kolege, ki so se še vedno greli ob domačih zapečkih.

 Polhograjska Grmada

 

V zimskem času rada zahajam v Polhograjske Dolomite in čeprav sem njegove vrhove že neštetokrat osvojila, se vedno rada vračam sem. Postali so mi domači.

Za to nedeljo sem si v prijetni družbi izbrala Grmado (898 m). O pristopih nanjo si lahko več preberete v prispevku Andreja Praznika.

Nedvomno ima lahko tura na Grmado tudi v skorajda kopnih razmerah pravi visokogorski značaj. A kopne razmere so včeraj veljale le do vznožja Grmade, ki je bila sramežljivo pokrita s snegom. Pot, ki se počasi vije iz Katarine nad Topolom proti Grmadi, je bila večinoma kopna, a vse bolj pomešana z blatom in kasneje tudi s snegom. Palice so prišle kar prav.

Grmada me je nekoč v zimskem času že presenetila, zato tokrat v najinih nahrbtnikih niso manjkale dereze. Vzpon na vrh sva opravili brez težav in brez derez, a vrh je že pokazal svojo moč. In če naju ne bi prijazni planinec opozoril, da drsi, bi verjetno Grmada izmerila mojo višino.

Grmada

Zato sva si za spust nataknili dereze in brez težav sestopili. Med hojo nazaj proti Katarini sem opazovala pohodnike. Pri marsikomu me je pogled malo zaskrbel: neprimerni čevlji, brez pohodnih palic. Da o tem, da v nahrbtniku verjetno niso imeli priročnih derez, niti ne govorim.

 Triglav

Vem: izkušnje pridobivaš tudi z napakami, a kaj, ko je mnogokrat ta napaka lahko tudi usodna. Zato vam želim položiti na srce tole: višina gore ni vedno merilo njene zahtevnosti. In dobri pohodni čevlji, pohodne palice in dereze so obvezna oprema tudi takrat, ko je snega le za vzorec. O uporabi derez si lahko na svetovnem spletu preberete številne forume in razprave. Sama vam za takšne ture priporočam dereze, ki v vaših nahrbtnikih ne bodo zavzele veliko prostora.

Kamniško Savinjske Alpe

Pa varen korak in širokih obzorij na vse štiri strani neba.

Alenka Veber

 

Turizem in prosti čas

Natisni E-pošta

Dnevi bodo vse daljši, tudi sonca bo vse več in lahko se bomo odpravili na enodnevne izlete ali pa tudi daljše. Idejo lahko najdemo v knjigi Slovenija turistični vodnik ali pa na bližajočem se sejmu Turizem in prosti čas. Sejem se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od 21. do 24. januarja 2010.

Na sejmu se bodo predstavili turistični kraji Slovenije, s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, pa seveda s predstavitvijo kulinarike svojega kraja. Ta del je za obiskovalce še posebej zanimiv, če se spomnim na sejem v prejšnjih letih. Lahko smo poskusili znamenito gibanico iz Prekmurja, pa sir pridnih sirarjev iz okolice Tolmina, kraški pršut, različne sladice, če se omejim samo na tisto, kar je bilo najbolj všeč meni.

Na sejmu Turizem in prosti čas se bodo predstavile tudi tuje turistične destinacije kot so Hrvaška, Srbija, Makedonija, Turčija in Španija. Dobili bomo veliko idej za prosti čas in pa za aktivno preživljanje počitnic.

Na ogled bo tudi Sejem plovil, z različnimi jahtami in jahticami, s katerimi se bo lahko kakšen kupec popeljal tudi po lepi Slovenski Istri. Skratka, zabavno in prijetno.

 

Slovenija turistični vodnik

Natisni E-pošta

Knjiga je zelo lepo darilo in jaz se takega darila vedno zelo razveselim. V veselem decembru, ko je obdarovanje na višku, sem jaz dobila knjigo, ki je bila že nekaj časa na mojem nakupovalnem seznamu: Slovenija turistični vodnik. To je pregleden in obsežen vodnik po Sloveniji in je razdeljen na več poglavij.

Prvi del vsebuje opise slovenskih krajev, njihove kulturne in naravne znamenitosti, kratko zgodovino kraja, kulturno dediščino in izlete po bližnji in širši okolici. Preden se odpravimo na Bled, v Koper, Piran, na Ptuj ali pa v Triglavski narodni park, si lahko v turističnem vodniku pogledamo, kaj vse moramo v tem kraju videti.

V drugem delu, ki je tudi najobsežnejši  nam vodnik ponuja različne smeri za izlete in raziskovanje naše lepe Slovenije. Na primer smer Ljubljana-Postojna-Sečovlje. Vodnik nas opozori na bisere ob poti, kot je tehniški muzej Bistra, pa Planinsko polje, Postojnska jama, mesta Slovenske Istre, Koper, Izola in Piran in na končni postaji te smeri še Sečoveljske soline.

Tretji del nam ponuja turistične informacije, ki jih vsak izletnik potrebuje. Kdaj in kje so turistične prireditve, naslove turistično informacijskih centrov, informacije o slovenskih naravnih zdraviliščih, kampih in kopališčih. 1200 barvnih fotografij, ki kar kličejo na izlet in že komaj čakam pomlad, da se odpravim na kakšnega.

 
<< Začni < Nazaj 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Naprej > Konec >>

Rezultati 127 - 135 od 659
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008