Hotavlje, 17. avgust 2011 – V okviru praznovanja tradicionalnega Semanjega dneva so, v nedeljo, v starem vaškem jedru na zgornjih Hotavljah po 50-tih letih obnovili opuščeno vaško štirno. Zbrano množico domačinov so nagovorili predstavniki vaške skupnosti, občine Gorenja vas – Poljane, Heliosa, okoljskega ministrstva in domači župnik. Program so popestrili domači muzikantje. Vodnjak so obnovili s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki je v 13-letih delovanja sofinanciral obnovo in oživitev skupaj že 72. obnovljenih vodnjakov oz. vodnih virov v 62. občinah po vsej Sloveniji.
Celotna vrednost projekta obnove vodnjaka bi ob ovrednotenju
prostovoljnega dela znašala okoli 12.000 evrov. Sama obnova vodnjaka je
stala 7.840 evrov od tega je Heliosov sklad prispeval 3.200 evrov,
ostalo pa občina Gorenja vas – Poljane. Pri obnovi je sodelovalo 5
glavnih izvajalcev, turistično društvo Slajka Hotavlje in gasilsko
društvo Hotavlje ter okoli 20 prostovoljcev. Vodnjak bo tudi del
nastajajoče vodne učne Hotavlje, ki povezuje naravno in kulturno
dediščino vasi Hotavlje.
Še pred dobrega pol stoletja na Hotavljah ni bilo vodovoda in domačini
so vodo za vsakodnevno rabo pridobivali iz vodnjakov, bočov in potokov.
Eden izmed najstarejših virov pitne vode v starem vaškem jedru na
zgornjih Hotavljah je bila vaška štirna, ki je stara vsaj tristo let.
Zadnjih 50 let je bil pozabljen. Osnovna zunanja konstrukcija vodnjaka
na vitel je leta 1962 prešla v last Loškega muzeja, ki je sedaj skrito
razstavljen na grajskem vrtu. Po preselitvi lesene konstrukcije v muzej
domačini niso dovolili, da bi se jašek zaprl, zato so postavili
nadomestno betonsko štirno, vendar brez črpalke, ki je niso nikoli
dobili.
Zadnja leta se je ob urejanju vaških znamenitosti v vaškem odboru
pojavila ideja o rekonstrukciji nekdanje štirne, ki je oblikoval
strokovno skupino za obnovo. Lotili so se iskanja informacij o
pozabljenem vodnjaku. Pomagali so si z zgodovinarji, etnologi in
restavratorji, dokončno podobo pa so osnovali na podlagi pričevanj
najstarejših domačinov. Danes stoji replika lesene konstrukcije
vodnjaka, ki so jo mojstrsko izdelali tesar, kamnosek, zidar, kovač in
slamokrovec. Ves les za konstrukcijo in vreteno je ročno tesan, in to z
uporabo tradicionalnega orodja. Osnovna konstrukcija in vitel sta kopiji
originalnega vodnjaka. Ročno izdelano je tudi vedro. Les za leseni del
vodnjaka smo dobili iz okoliških gozdov, ki smo ga posekali že januarja
ob primerni luni in pustili ležati v gozdu do spomladi. Tak les se
najbolje teše. Največji izziv je bil ustrezen les za kolo, saj je obod
kolesa izdelan samo iz treh kosov lesa. Prvotno je bil vodnjak iz vseh
strani obit z opažem. Pri obnovi smo uporabili boljši les, sprednji del
pa smo pustili odprtega za dostop. Tudi vsi železni deli vodnjaka so
ročno kovani, vključno z žeblji in ročajem pri vedru. Ob podrtju
vodnjaka pred 50 leti je bila streha iz lesenih desk. Novi pa je pokrit s
slamo, da nam bo kot spomin, ker so bile še nekaj deset let nazaj,
nekatere hiše na Hotavljah pokrite s slamo. Znanje o pokrivanju s slamo
je tukaj že pozabljeno, zato je bil slamokrovec iz Prekmurja. Kamenje za
vodnjak je prineseno iz lokalnega okolja in skromno obdelano, kot je
bilo nekoč.
Domačini so z navdušenjem spremljali, kako vodnjak raste in dobili so
novo točko za srečanja in pogovor. Prenovljen vodnjak bo služil kot
sekundarni vodni vir, glede na redkost tega tipa vodnjaka, pa bo
predstavljal novo turistično znamenitost na Hotavljah in pomemben opomin
na pozabljeno ljudsko arhitekturno dediščino.
V vasi so še druge naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti kot so
staro vaško jedro, kulturni spomenik Domačija pri Koritarju, obnovljeno
kužno znamenje iz 17. stol., vaška lipa z vaškim omizjem in obnovljen
enojni kozolec. O ohranitvi vodnih virov – bočov smo se začeli
pogovarjati šele nedavno. Blizu cerkve pa se nahaja Vrajnškova grapa, ki
je razglašena za hidrološko naravno vrednoto, kar je večini domačinov
nepoznano. Reka Sora je vključena v omrežje Natura 2000 s
kvalifikacijskimi vrstami rib in netopirji. Z gradnjo novih cest,
dostopov do hiš in utrjevanjem brežin lahko nevede trajno uničimo
naravne vrednote in vodne vire. Zato je pomembno, da za ohranitev
znamenitosti poskrbimo sami na lokalni ravni.
V okviru prijave na Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda
smo skupaj s 6 učenci iz OŠ Hotavlje pripravili idejno zasnovo Vodne
učne poti Hotavlje s osmini učnimi temami. S to nalogo smo želeli
povečati zavest o pomenu ohranjanju čistih voda, naravnih in kulturnih
vrednot, hkrati pa je naloga dobro izhodišče za učinkovitejšo promocijo
turistične ponudbe na Hotavljah in spodbuda za nadaljnje delo vaščanov.
Ob odprtju smo pripravili plakat poteka obnove vodnjaka in zasnove vodne
učne poti.
Vodnjak bomo v prihodnje vključili v dogajanje v okviru Semanjega dneva
na Hotavljah, saj tod mimo vsako leto gre povorka do prizorišča
Semanjega dneva, ki se dogaja le nekaj metrov stran od vodnjaka pri
kužnemu znamenju. Načrtujemo pa tudi, da bomo ob božiču pripravili
srečanje ob vodnjaku, kjer bomo obudili tradicijo prižiganja sveč ob
vodnjaku. Včasih so namreč pred novim letom pobirali prispevke za
vzdrževanje vodnjaka in se zahvalili za čisto vodo s prižigom sveč.
V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni
sistem HELIOS in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 72.
obnovljeni vodnjak v 62. slovenski občini. Heliosov sklad se financira
iz deleža okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori,
Tessarol in Ideal.
Kako do Hotavelj: Do Hotavelj se pride iz Škofje Loke po regionalni
cesti v smeri Žiri ali iz primorske strani skozi Logatec, čez Rovte in
na Žiri ter naprej do Hotavelj.
Več informacij o obnovi vodnjaka: Alenka Pivk, 070/856-385,
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
,
Projekt obnove vodnjaka: Turistično društvo Slajka Hotavlje: http://www.envo.si/td-slajka-hotavlje/
Informacije o občini Gorenja vas – Poljane: http://www.obcina-gvp.si/
Informacije o dogajanju v Poljanski dolini: http://www.poljanska-dolina.si/
Več informacij o Heliosovem skladu za ohranjanje čistih slovenskih voda:
Andreja Roš, vodja projektov tržnega komuniciranja Helios Domžale,
d.d., tel. 01/729 82 53, 041/631-843,
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Pregled projektov družbene odgovornosti:
http://www.helios.si/slo/druzbena-odgovornost, pregled obnovljenih
vodnjakov v preteklih letih:
http://www.helios.si/slo/druzbena-odgovornost/heliosov-sklad-za-ohranjanje-cistih-slovenskih-voda
Novice 
