Domov arrow Novice arrow Aktualne novice arrow Luigija Negro, borka za ohranitev rezijanske kulture
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Luigija Negro, borka za ohranitev rezijanske kulture

Natisni E-pošta

Luigija Negro
Luigija Negro
Kot pravi Boris Pahor, eden od v Evropi in svetu najbolj znanih Slovencev se Slovenci vse do današnjega dne še nismo dokopali do pravega smisla za neko skupno Slovenijo, ki bo enotna – tista, ki je v državi, poleg tiste, ki je zunaj. Kot narod s samostojno državo smo v tem pogledu očitno obstali na pol poti. Slovenija zunaj meja, ki jih praktično ni več, v slovenskem javnem mnenju ne obstaja. V šolah se o tem ne učijo, učbeniki so pisani v stari jugomaniri – prava sramota, bi rekel Boris Pahor. Kaj je z nami narobe, da kot narod tako počasi dozorevamo. Verjetno čakamo, da se do tega spoznanja dokoplje slovenska politika, za katero pa vemo, da je bila vse od Maistrovih časov ena sama velika zamudnica in velika v svoji nepokončnosti.
 
V hitro spreminjanje miselnosti in temu ustrezno ukrepanje nas zelo prepričljivo prepričuje cela vrsta velikih Slovencev, ki delajo in ustvarjajo v zamejstvu. Taka sta še živeča mojstra slovenske pisane besede Boris Pahor in Alojz Rebula, pa tudi cela množica manj znanih pisateljev, pesnikov, slikarjev, gledališčnikov itd. Za ohranjanje slovenstva na zamejskih prostorih veliko storijo tudi številni posamezniki, ki so sami sebe vpregli v slovenski voz. Nesebično trošijo svoj čas in svojo energijo za vrednoto, v katero verjamejo (ali vanjo morda celo verujejo) in ki se imenuje slovenstvo. Zavzemanje za vrednote je tudi nasploh, v tem primeru pa še posebej, pogosto soočeno z nerazumevanjem neposrednega okolja, v katerem živijo. To okolje jih zaradi tega raje prezira in šikanira kot nagrajuje. V takšnem položaju se je že večkrat znašla tudi borka za ohranitev rezijanske kulture Luigija Negro. Pred dobrim letom so jo v Špetru celo napadli člani društva, ki trdijo, da rezijanščina ni slovensko narečje, pač pa neki praslovanski jezik, ki nima zveze s slovenščino.

Življenjska pot, funkcije in delo

Luigija Negro se je sredi šestdesetih let rodila v Reziji (Resia), živi pa v kraju Osojane (Oseacco di Resia). Osnovno šolo je obiskovala v Reziji, šolo za turizem pa v Lignano Sabbiadoro. Ob rednem šolanju in po njem je obiskovala tudi celo vrsto tečajev: tečaj angleščine, tečaje rezijanske pisave in gramatike, tečaje slovenskega knjižnega jezika, tečaje za učitelje, ki učijo jezike narodnih manjšin na univerzi v Vidmu. Prvo zaposlitev je našla v Nemčiji, a se je že po dveh letih vrnila domov. Kot uslužbenka se je zaposlila pri zadrugi, ki je vodila evropski projekt proti revščini. Od  leta 1990 naprej je zaposlena kot kulturna delavka pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Reziji na Solbici.
Od tedaj dalje in vse do današnjih dni je opravljala in še opravlja celo vrsto funkcij: bila je občinska svetovalka občine Rezija, odgovorna urednica občinskega glasila Il Giornale di Resia, članica komisije za ženske, predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi, tajnica lokalne turistične organizacije Pro Loco, organizatorka občinske knjižnice, odgovorna urednica biltena kulturnega društva Rozajanski Dum Näš Glas – La nostra voce.
Najpomembnejša funkcija, ki jo opravlja že od leta 1990 naprej pa je prav gotovo ta, da je zelo aktivna predsednica kulturnega društva Rozajanski Dum. V tej vlogi se je zlasti izkazala kot organizatorka, pobudnica in sodelavka na tečajih rezijanskega jezika in rezijanske kulture v rezijanski šoli. V Reziji se na področju kulture skoraj nič ne zgodi brez njene (vodilne) vloge. In tega je kar veliko od raznih tečajev razstav, predstavitev knjig do pustnih in velikošmarniških prireditev. Je ena od tistih žensk, in teh je vedno več, ki držijo pokonci slovenska društva in tako ohranjajo slovensko besedo in slovensko navzočnost v zamejstvu in po svetu.
Šele preko njenega delovanja so se mnogi Rezijani zavedli svojih slovenskih korenin. Navsezadnje je tudi sama morala priti do tega, da je rezijanščina pravzaprav slovensko narečje in da so Rezijani del slovenskega naroda, kajti v šolah jim tega nihče ne pove. Pri njej je to spoznanje dokončno prodrlo po tem, ko je v učbeniku slovenskega jezika videla, da se beseda mož sklanja enako kot v Reziji. Po Borisu Pahorju so Slovenci v Italiji Slovenci, ki so italijanski državljani, koroški Slovenci se čutijo Avstrijce, ki govorijo slovensko, Rezijani pa so po svojem prepričanju nekje vmes. So sicer italijanski državljani, vendar ne Lahi, kot jih imenujejo in tudi ne Slovenci, saj niso državljani Slovenije. Zanje so Slovenci izključno tisti, ki so državljani Slovenije. Potemtakem ne morejo biti nič drugega kot Rezijani.
Razveseljivo je, da se je tudi pri njih samih, čeprav nekoliko pozno, saj jih je le še okoli 1100, začelo uveljavljati spoznanje o pomenu njihovega narečja in njihove bogate kulturne dediščine. V času vsemogočnih medijev (TV, internet, radio, šola) pa jim ne bo lahko preživeti. Otroci sicer še precej razumejo rezijansko, govorijo pa italijansko. Rešitev zanje bi bila dvojezična šola, takšna kot je v Špetru. Verjetno bi tudi Slovenija lahko kaj storila v tej smeri, toda najprej mora hoteti. Strah tistih, ki se bojijo, da bo narečje izumrlo, če bi se v šolah učili slovenščino, je povsem odveč. Tudi Luigija Negro, ki odlično obvlada slovenski jezik rezijanščine zaradi tega ni pozabila. Kako bi jo, ko pa sama organizira tečaje rezijanščine. Naredili so tudi koledar (Näš Kolindrin) in telefonski imenik v rezijanščini, ki prinaša poleg uradnih imen tudi hišna imena kakšnih 400 družin. Iz njega je razvidno, da je Luigija Negro pravzaprav Šimiljonowa, kar pomeni Maksimiljanova.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008