Ljubljanska urbana regija je ena od dvanajstih slovenskih regij, ki povezuje 26 občin osrednje Slovenije. Med njimi so: Logatec, Kamnik, Litija, Velike Lašče, če omenim samo nekatere, ki so na meji regije.
Po ljubljanski urbani regiji se lahko odpravimo na celodnevni pohodni izlet. Idejo, kam se odpraviti, lahko poiščemo v zelo dobrem Vodniku po regionalnih pešpoteh v ljubljanski urbani regiji. V Vodniku je predstavljeno 17 pešpoti, od nezahtevnih pa do zelo zahtevnih. Na poti spoznamo naravne in kulturne znamenitosti, občudujemo lepe razglede in se sprehodimo ob rekah in po gozdovih. Večina poti vodi tudi skozi priljubljene in znane izletniške točke, kot je npr.: Velika Planina.
Vodnik pa nas popelje tudi po mestnih ulicah. Tako se lahko odpravimo po Ljubljanski poti, ki je dolga 11,7 km in traja približno štiri ure. Pot začnemo v parku Tivoli, se povzpnemo na Rožnik, mimo Cankarjeve spominske sobe do Živalskega vrta. Ljubljanska pot nas nato vodi do Trnovske cerkve, od tu po Ulici na Grad, na Ljubljanski grad, dol do Plečnikovega Tromostovja in čez Prešernov trg do Narodne galerije, kjer se omenjena zanimiva pot zaključi.
Pred nekaj dnevi se je začela jesen in otroci že veselo hodijo v šolo. Če čez slab mesec pa bodo imeli že prve proste dni, imenovane jesenske ali krompirjeve počitnice.
Da otroci ne bodo cele dneve presedeli za računalnikom pa predlagamo, da jih pošljete na kakšne organizirane počitnice. Društvo športnih sodelavcev in svetovalcev Slovenije - DŠSS - organizira Krompirjeve počitnice v centru Sonček v Elerjih nad Ankaranom in sicer od ponedeljka do petka 25.10. do 29.10. 2010.
Otroke bomo prevzeli že v Ljubljani in se z vlakom odpeljali do Kopra , od tam pa s kombiji v Elerje. Otroke čaka polni penzion in bogat program:
Ljubljana ima kar nekaj spominskih sob velikih in ustvarjalnih meščanov, ki so živeli in delali v našem glavnem mestu. Med njimi spominska soba pisatelja Ivana Cankarja na Rožniku inpa spominska zbirka pesnika in pisatelja Otona Župančiča, v Mestni knjižnici Ljubljana.
Najnovejša pridobitev pa je spominska soba očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja. Zelo zanimiva je svetlobna inštalacija, ki jo je ustvaril italijanski umetnik Allesandro Luppi in prikazuje Trubarja s knjigo v rokah. V vitrini pa lahko vidimo delo našega prvega pisatelja in prisostvujemo multimedijski predstavitvi Trubarjevega bivanja v Ljubljani.
Ob stoti obletnici konca županovanja Ivana Hribarja, ki je trajalo kar štirinajst let, so v Ljubljani postavili kip tega znamenitega ljubljanskega župana. Stoji ob Ljubljanici, kjer se stikata Breg in Novi trg. Avtor je kipar Mirsad Begič. Ivana Hribarja je upodobil s sporočilom v roki. V sporočilu je cesar obljubil Ljubljani pomoč pri obnovi mesta po velikem potresu, leta 1895.
Ivan Hribar je bil župan Ljubljane od leta 1896. do 1910. V tem času je dobilo mesto prvi urbanistični načrt. Zgradili so nove mostove, palače, šole. Z novo elektrarno, so leta 1898. v ljubljanskih domovih zasvetile električne luči. Ivan Hribar se je zavedal, da mora imeti mesto svoja pljuča, zato so nastale številne zelenice in parki, med njimi Sodnijski trg, ki danes nosi ime slovenskega jezikoslovca Frana Miklošiča.
Poleg novega spomenika ob Ljubljanici, ima Ivan Hribar še doprsni kip pred Deželnim dvorcem, na Kongresnem trgu. V Narodni galeriji in v veži Mestne hiše pa so postavili portretni glavi nekdanjega ljubljanskega župana.
Na izletu v Izolo, si je poleg drugih znamenitosti, nujno ogledati tudi cerkev sv. Mavra. Stoji v starem mestnem jedru, na najvišji vzpetini nekdanjega srednjeveškega otoka in je vidna že od daleč.
Na tem mestu je stala manjša cerkev, že sredi 14. stoletja. Današnjo cerkev sv. Mavra pa so postavili leta 1547. in kot večino cerkva v Sloveniji, so tudi to skozi stoletja večkrat prezidali in predelali. Pročelje cerkve je v romanskem slogu, s stebrički in okrasjem. Notranjost cerkve pa krasijo tudi baročni elementi.
Cerkev sv. Mavra v Izoli ima kar deset oltarjev, čudovite Callidove orgle iz leta 1796. in veliko fresk ter slik, nekatere so iz 15. stoletja. Slike na stropu cerkve prikazujejo življenje patrona cerkve in zavetnika mesta sv. Mavra.
OBČINA ČRNOMELJ, HELIOSOV SKLAD ZA OHRANJANJE ČISTIH SLOVENSKIH VODA, MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR IN VAŠČANI MALIH SEL,
vas v soboto, 18. septembra 2010, ob 11. uri vljudno vabimo na slovesnoodprtje obnovljene vodne jame Vodenica pri Malih in Velikih Selih.
Slovesnost bodo s programom popestrili učenci Osnovne šole Loka Črnomelj, podružnična šola Adlešiči. O poteku obnove Vodenice vam bodo spregovorili vaščani Malih Sel, zaključili pa bomo z druženjem ob poizkušanju belokranjskih dobrot.
Čeprav bodo nekatere planinske postojanke počasi začele zapirati svoja vrata, vas vseeno želim opozoriti na najnovejšo planinsko karto založbe SIDARTA. Gre za njihovo prvo planinsko karto v merilu 1 : 25 000. Karta bo več kot dobrodošla za vse, ki jim je planinski svet blizu. Toplo priporočam!
Mostec je eno od bolj priljubljenih izletniških točk Ljubljančanov. Ob različnih prireditvah, ki jih tu prirejajo pa se zberejo ljudje iz vseh koncev Slovenije.
Mostec leži ob vznožju Rožnika in v bližini Živalskega vrta Ljubljana. Ob tamkajšnjem gostišču je tudi otroško igrišče in pa prostor za prireditve in piknike. Ravno danes, v nedeljo, 5. septembra je bil tu vegetarijanski piknik, ki ga je priredilo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Moto prireditve je bil: Gradimo živalim prijazno Slovenijo.
Svetovno prvenstvo v kajak kanu slalomu se bo odvijalo v Ljubljani od 7. do 12. septembra 2010. Bolj natančno povedano, na obrobju Ljubljane, v naročju priljubljene izletniške točke, Šmarne Gore z Grmado. Kajakaška proga v Tacnu, bo gostila kajakaše in kanuiste iz vsega sveta. Na brzicah reke Save, se bodo potegovali za naslov svetovnega prvaka.
Slovesna otvoritev svetovnega prvenstva bo na Prešernovem trgu, 7. septembra ob 20. uri. Ob tej veliki prireditvi pri nas, je v ljubljanskem starem mestnem jedru, razstava umetniških kajakov, zelo zanimivih oblik, ki so delo španskega umetnika. Tudi otroci so pokazali svojo umetniško žilico, saj so osnovnošolci poslikali 32 kajakov, na temo ekologije, ki zdaj krasijo mostove na Ljubljanici.