Ob reki Ljubljanici na Špici, ki leži med Trnovskim pristanom in Botaničnim vrtom Ljubljana, so slovenski arheologi odkrili pomembno najdbo, 4.500 let staro koliščarsko naselje z ostanki hiš na kolih, lončevino in orodje.
Zanimivo pri teh izkopavanjih je, da bo najdišče v času izkopavanj odprto tudi za obiskovalce in sicer od sredine aprila 2010 pa vse do konca izkopavanj. Na arheološkem najdišču bodo uredili varno pot, po kateri bodo strokovnjaki iz Turjaške palače organizirali voden ogled, kjer si bomo lahko ogledali ostanke koliščarske naselbine.
Prve tovrstne najdbe z Ljubljanskega barja segajo v sredino 19. stoletja, ko so ob Ižanski cesti odkrili ostanke kolišča. S tako pomembno najdbo sodi Ljubljansko barje med najpomembnejša evropska prazgodovinska najdišča.
Začetek pomladi je pri založbi Modrijan prinesel novo knjigo priljubljenega avtorja Željka Kozinca OKROG LJUBLJANE - 61 izletov.
Ne glede na to, da na temo izleti okrog Ljubljane obstaja že kar nekaj vodnikov, jemljem, tudi tokrat, z veliko radovednostjo Kozinčevo knjigo v roke. In že kar na začetku verjamem, da knjiga ni namenjena samo Ljubljančanom, saj če velja, da lahko iz glavnega mesta v "dobri uri lahko dosežemo šumne slapove in vintgarje, jezera in izvire rek, kraška poplavna polja, po kakšni uri vzpona pa dosežemo tudi pastirske planine in vrhove hribov in gora", to verjetno lahko dosežemo tudi v obratni smeri. Ali bolje rečeno: kar z domačega hišnega praga.
Kozinc je izlete okrog Ljubljane razvrstil v smeri urinega kazalca: začne z ljubljanskim najbližjim razglednikom in konča z goro posebne vere - Šmarno goro.
Na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču, sem na stojnici občine Ajdovščina izpolnila anketo in zdaj me s svojimi sporočili pridno vabijo v ta lepi delček Slovenije.
Tokrat so mi poslali lično zloženko in vabilo na 13. Velikonočni pohod na Malo Goro, 1083 m visoko planoto na pobočju Čavna. Pohod prireja planinska sekcija Kamnje, v ponedeljek 5. aprila 2010, s pričetkom ob 7.30 uri v Kamnjah.
Ob lepem vremenu se z Male Gore odpre razgled do Tržaškega zaliva, Nanosa, pod nami pa se razprostira čudovita Vipavska dolina. V pomladanskih mesecih na Mali Gori cvetijo šmarnice, narcise, v zavetjih skal tudi avrikelj. Tu raste tudi hladnikija, poimenovana po slovenskem botaniku Francu Hladniku.
V letu 2010 praznujemo sto letnico rojstva slovenskega skladatelja Marjana Lipovška, ki se je rodil 26. januarja 1910. v Ljubljani. Ob tej visoki obletnici pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, razstavo o življenju in delu tega vsestranskega človeka. Razstava bo na ogled v razstavni dvorani in avli pred veliko čitalnico NUK-a, od 22. marca do 19. aprila 2010.
Marjan Lipovšek je osnovno izobrazbo pridobival v rojstni Ljubljani, študiral pa je v Pragi, Rimu in Salzburgu. Njegovo delo je obsežno. Pisal je simfonije, suite, klavirske samospeve, zborovske skladbe, filmsko glasbo, bil je glasbeni predavatelj in kritik. Kot velik ljubitelj slovenskih gora, je svoje planinske poti opisal tudi v knjigi. Nekaj časa je bil tudi direktor Slovenske filharmonije. Za svoje življenjsko delo je leta 1974 prejel Prešernovo nagrado.
Vsako drugo soboto v mesecu, razen avgusta, ko so parlamentarne počitnice in je parlament zaprt, je dan odprtih vrat, ko si lahko ogledamo tudi notranjost slovenskega parlamenta. Ena taka priložnost bo že jutri, v soboto 13. marca, ob 9. 10. in 11. uri.
Skozi vhodni portal, ki sta ga s svojimi kipi okrasila kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih, se po stopnicah povzpnemo do varnostnega aparata, kjer preverijo, da slučajno nimamo s seboj kakšnega nevarnega predmeta.
Zgradbo parlamenta je zasnoval arhitekt Vinko Glanz, ki je bil učenec arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo delo je tudi zgradba gimnazije Vič in pa hotel v Rogaški Slatini.
UNESCO, organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je Ljubljano, glavno mesto Slovenije, razglasil za svetovno prestolnico knjige v letu 2010. Za ta naziv se je Ljubljana borila z elitnimi mesti, kot so: Dunaj, Riga, St. Peterburg, Lizbona, Guadalajara in Wellington.
23. aprila 2010 bo Ljubljana ta naslov prevzela od mesta Bejrut. V letu knjige se bo v prestolnici zvrstilo okoli dvesto različnih dogodkov. Začelo se bo s slovesnim dvigom zastave pred Mestno hišo na Mestnem trgu, ostalo dogajanje pa se bo razdelilo na več tematskih sklopov.
Pomembna pridobitev je Trubarjeva hiša literature na Ribjem trgu. Najstarejša hiša v Ljubljani, v kateri je nekaj časa prebival prvi slovenski pisatelj Primož Trubar, bo nov prostor za branje in kulturne dogodke. Dobili bomo tudi nov kulturni časopis, ki bo izhajal na 14 dni. Knjižnica pod krošnjami, ki trenutno domuje v tivolskem rastlinjaku, se bo razširila na še več mestnih točk, kjer bomo lahko brali.
Skratka, leto knjige, ki je pred nami bo prav gotovo pestro in zanimivo.
Vsi blogi 
