Ni prav veliko manjkalo, pa bi alpskega kozoroga lahko opazovali samo še v Živalskem vrtu Ljubljana ali pa v katerem drugem v tujini. Do sredine 19. stoletja so namreč kozorogi v Alpah izumrli. Živeli so le še v rezervatu italijanskih kraljev, tako da so vsi današnji alpski kozorogi modre, kraljevske krvi, saj so njihovi potomci.
Da alpski kozorog danes prebiva tudi v slovenskih Alpah, gre zasluga nemškemu baronu Juliju Bornu, ki jih je konec 19. stoletja naselil v Karavankah. Danes v Sloveniji živi okoli 200 alpskih kozorogov.
Kozorogi živijo visoko v gorah. Na skalnatih pobočjih se odlično znajdejo, ko skakljajo iz skale na skalo. Tako gibanje jim omogočajo parklji, ki so prilagojeni za gibanje po takem terenu. Prav ta njihova lastnost pa jih tudi rešuje pred plenilci, ki prežijo nanje.
Konec decembra 2009 je pri AS-Press d.o.o. izšla četrta številka mesečne revije Potepanja. O tretji številki smo na naših straneh že pisali. Več o njej si lahko preberete v rubriki Vodniki in zemljevidi. Hkrati je bila to prva predstavitev revije na naših straneh.
Včerajšnja nedelja, 3. januar 2010, je na plano zvabila marsikoga, tako aktivne kot manj aktivne planince, pohodnike, ljubitelje narave in svežega zraka. In tisti, ki so bili že na katerem izmed polhograjskih vrhov, so po mobilnih aparatih klicali in vabili svoje prijatelje, kolege, ki so se še vedno greli ob domačih zapečkih.
Dnevi bodo vse daljši, tudi sonca bo vse več in lahko se bomo odpravili na enodnevne izlete ali pa tudi daljše. Idejo lahko najdemo v knjigi Slovenija turistični vodnik ali pa na bližajočem se sejmu Turizem in prosti čas. Sejem se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od 21. do 24. januarja 2010.
Na sejmu se bodo predstavili turistični kraji Slovenije, s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, pa seveda s predstavitvijo kulinarike svojega kraja. Ta del je za obiskovalce še posebej zanimiv, če se spomnim na sejem v prejšnjih letih. Lahko smo poskusili znamenito gibanico iz Prekmurja, pa sir pridnih sirarjev iz okolice Tolmina, kraški pršut, različne sladice, če se omejim samo na tisto, kar je bilo najbolj všeč meni.
Na sejmu Turizem in prosti čas se bodo predstavile tudi tuje turistične destinacije kot so Hrvaška, Srbija, Makedonija, Turčija in Španija. Dobili bomo veliko idej za prosti čas in pa za aktivno preživljanje počitnic.
Knjiga je zelo lepo darilo in jaz se takega darila vedno zelo razveselim. V veselem decembru, ko je obdarovanje na višku, sem jaz dobila knjigo, ki je bila že nekaj časa na mojem nakupovalnem seznamu: Slovenija turistični vodnik. To je pregleden in obsežen vodnik po Sloveniji in je razdeljen na več poglavij.
Prvi del vsebuje opise slovenskih krajev, njihove kulturne in naravne znamenitosti, kratko zgodovino kraja, kulturno dediščino in izlete po bližnji in širši okolici. Preden se odpravimo na Bled, v Koper, Piran, na Ptuj ali pa v Triglavski narodni park, si lahko v turističnem vodniku pogledamo, kaj vse moramo v tem kraju videti.
V drugem delu, ki je tudi najobsežnejši nam vodnik ponuja različne smeri za izlete in raziskovanje naše lepe Slovenije. Na primer smer Ljubljana-Postojna-Sečovlje. Vodnik nas opozori na bisere ob poti, kot je tehniški muzej Bistra, pa Planinsko polje, Postojnska jama, mesta Slovenske Istre, Koper, Izola in Piran in na končni postaji te smeri še Sečoveljske soline.
Ko je leta 1880. prenehal izhajati Zvon, ki ga je urejal pisatelj Josip Stritar, je začela pod vodstvom Frana Levstika izhajati prav tako pomembna literarna, slovenska revija Ljubljanski zvon. Prva številka naj bi izšla ravno na današnji dan, 1. januarja 1881. Izhajala je vse do leta 1941. enkrat mesečno, v Ljubljani.
Med ustanovitelji in lastniki Ljubljanskega zvona so bili, danes sami priznani slovenski pisatelji: Josip Jurčič, ki pa je na žalost istega leta umrl, pa Janko Kersnik, Fran Levec in Ivan Tavčar. Revija je izhajala vse do druge svetovne vojne leta 1941.
Skozi desetletja je revija spremljala leposlovje, ki ga je na slovenskem ustvarjala cela plejada, danes zelo znanih in pomembnih pesnikov in pisateljev. Zdi se mi, da bi bil seznam krajši, če bi napisala kdo ni sodeloval, a naj omenim tiste najbolj poznane: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janez Trdina, Ivan Cankar, Oton Župančič, Prežihov Voranc, Vladimir Bartol in drugi.