Izola je zelo lepo, slovensko ribiško in turistično mesto. Leži v Slovenski Istri, med Koprom in Piranom. Nekoč je bila Izola otok, ki se je konec 18. stoletja združil s kopnim. Odtod tudi ime mesta, isola je v italijanskem jeziku otok.
Danes je Izola predvsem turistično mesto, ki ga je vredno obiskati, saj ima zelo zanimivo in slikovito staro mestno jedro. Najbolj živahno je ob obali, od izolske marine do starega pristanišča, ki mu pravijo Mandrač in je bil že v srednjem veku center Izole. Če se napotimo ob obali še malo naprej, pa pridemo na izolsko mestno kopališče, ki je lepo urejeno, pa še veliko naravne sence ima.
Moje ulice so projekt, ki poteka v okviru programa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010. Namen projekta je zbiranje zgodb o Ljubljani, kakršna je bila nekoč. Zgodbe nam pripovedujejo znani in manj znani Ljubljančani, ki v prestolnici Slovenije živijo že dalj časa in naše mesto dobro poznajo, predvsem pa spremembe, ki se v našem lepem mestu tako hitro odvijajo.
Vsako nedeljo lahko zanimive ljubljanske zgodbe poslušamo v Botaničnem vrtu Ljubljana. V nedeljo, 29. avgusta 2010. ob 20. uri pa bo dogodek potekal na trgu pred Mestnim muzejem Ljubljana, ki ima prostore v Turjaški palači. Naslov prireditve je: »Večer Ljubljanskih zgodb: Moje ulice«.
Zgodbe bosta pripovedovala igralec Demeter Bitenc in novinarka Rapa Šuklje. Prireditev bo povezoval Sandi Čolnik. V primeru dežja, se bo pogovor odvijal v Atriju Mestnega muzeja.
Kraški rob je naravna meja med celinskim delom Slovenije in Slovensko Istro. Dolg je okoli 20 kilometrov, od Socerba, ki spada v mestno občino Koper, pa vse do Mlinov na slovensko hrvaški meji. Vzdolž Kraškega roba je kar nekaj delno ohranjenih utrdb in stolpov, ki so jih postavile Benetke, za svojo obrambo pred Habsburžani.
Če se odpravimo na izlet v Koper z vlakom, lahko Kraški rob, utrdbe in naselja, ki so pod njim, občudujemo od blizu. Peljemo se mimo opazovalnega stolpa nad Podpečjo, kot na dlani pa se nam odpre pogled na Hrastovlje in cerkev sv. Trojice, ki je bogata s freskami iz leta 1490. še posebej znana pa je freska Mrtvaški ples, ki jo lahko vidimo na Ljubljanskem gradu, v okviru razstave Slovenska zgodovina.
Vabljeni v Deželo Ostrvrharjev, Svibno nad Radečami, kjer se bo ponovno dogodil Grajsko trški dan – v petek, 20. avgusta 2010 od 16.30 dalje pri Zoisovi graščini na Počakovem!
Ponovno obetamo pisano trško dogajanje z različnimi stojnicami, na katerih bodo rokodelci pokazali svoje izdelke in spretnost, okoliški kmetje pa svoje pridelke.
Emonska promenada je mednarodni ulični festival, ki je že tradicionalen in se dogaja v Ljubljani, zadnji teden v avgustu. Letošnji bo od 26. do 29. avgusta 2010. v Trnovem, vsak dan med 18. in 21. uro. Emonska ulica, od Trnovskega mostu pred Trnovsko cerkvijo pa vse do kapelice, se spremeni v sprehajališče ali promenado, na kateri bodo postavljene stojnice in glavni del festivala, kulturno umetniški program z uličnimi umetniki.
Emonska promenada dopolnjuje Trnfest, ki ga prireja KUD France Prešeren. Na prostem bodo nastopili umetniki iz Ljubljane, Maribora in Kopra, pa tudi iz drugih držav, kot so: Avstrija, Italija, Španija, Belgija, Francija, Anglija.
Ljubljana je dobila nov razstavni prostor na Ljubljanskem gradu. V zgradbi, ki stoji ob kapeli sv. Jurija in se drži Hribarjeve dvorane, so v treh nadstropjih postavili stalno muzejsko razstavo, Slovenska zgodovina.
Razstavljeni eksponati so iz različnih slovenskih muzejev. Na vhodu nas pozdravi kip »Sveta Trojica«, delo kiparja Francesca Robba, ki je ustvaril tudi Robbov vodnjak.
Razstava nas popelje od prazgodovine, pa vse do samostojne Slovenije. Iz obdobja prazgodovine in rimskega obdobja, je na ogled leseno kolo z osjo z Ljubljanskega Barja, pa situla iz Vač in kip Emonca iz Narodnega muzeja Slovenije.
V blogu na portalu kam.si pogosto predstavljamo naše nove spletne projekte s
turističnega področja. Tokrat prvič predstavljamo stran, ki ni namenjena
predstavitivi slovenskih krajev (kot vse naše spletne strani do sedaj), ampak
predstavlja majhen kraj na polotoku Pelješac. Pelješac
je največji polotok v Dalmaciji in deli vse značilnosti z bližnjimi otoki,
predvsem Korčulo in Hvarom. Upravno in ekonomsko celoten polotok gravitira k
mestu Dubrovnik.
Lovište je ime kraji, ki mu je namenjena ta
predstavitev. Kljub majhnosti je kraj v Sloveniji presenetljivo dobro poznan,
saj se je v desetletjih med domačini in obiskovalci stkalo ogromno osebnih
povezav. Z hrvaško avtocesto, ki je že prišla do pristanišča Ploče se je tudi
razdalja nekoliko zmanjšala, če pa bo Hrvaški uspelo zgraditi še Pelješki most,
pa se bo potovanje iz Slovenije skrajšalo še za kakšno uro.
Iz Lovišta
preko hriba se nahajata dva svetovna znana kraja za surfanje in kajtanje: Viganj
in Kučište. Tam neprestano piha veter, večinoma maestral, Lovište pa je pred
vetrovi (in še bolj valovi) temeljito zaščiteno saj leži v velikem zalivu,
katerega obala je dolga približno 5 kilometrov. Zaradi zaščitenosti je morje v
zalivu vedno za kakšno stopnjo hladnejše kot v okolici.
Lovište.com je tudi prva naša stran v hrvaškem jeziku.
Pravzaprav so jeziki trije - na strani sta še angleščina in slovenščina, a
strani v teh dveh jezikih je v našem portfelju že veliko.
Trenutno največje gradbišče v Sloveniji je Športno rekreativni center Stožice, ki se nahaja v občini Ljubljana Bežigrad. Stožice so čedalje bolj športno naravnane, saj se tu ob reki Savi nahaja tudi Hipodrom Stožice.
Dela na gradbišču se bližajo h koncu, saj je napovedana otvoritev športnih objektov zelo blizu. Športno dvorano bodo odprli 10. avgusta 2010, s košarkarsko tekmo med Slovenijo in Španijo. V naslednjih dneh in mesecih pa se bodo v njej kar vrstili glasbeni koncerti. Dvorana lahko sprejme 12.000 obiskovalcev.
Stadion Stožice, ki je bil ob dnevu odprtih vrat, v mesecu maju, prava izletniška točka za celo Slovenijo, pa bodo odprli 11. avgusta 2010, z nogometno tekmo med Slovenijo in Avstralijo. Stadion lahko sprejme do 18.000 obiskovalcev in na njem bomo poleg nogometa lahko spremljali tudi koncerte in različne prireditve.
Anton Ažbe, slovenski slikar in likovni pedagog, je umrl na današnji dan 6. avgusta 1905. v Munchnu. Rodil se je 30. maja 1862. blizu Škofje Loke, v vasici Dolenčice. Vas leži na pobočju Blegoša, v rojstni hiši je urejena spominska soba, pred hišo pa stoji spomenik Antonu Ažbetu.
Sprva so ga poslali, da bi se izučil za trgovca, sam pa si je izbral slikarsko pot. Učil se je v delavnici slikarja in freskarja Janeza Wolfa, ki je bil rojen v Leskovcu pri Krškem. Njegove freske so se ohranile na Vrhniki, v Trbovljah, Vrabčah in Vipavi.
Anton Ažbe se je iz Wolfove delavnice odpravil po nova znanja na Dunaj. Slikal je predvsem portrete. Njegovo najbolj znano slikarsko delo je Zamorka iz leta 1895. ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani.
V petek, 6. avgusta 2010. ob 19. uri bo v Miklošičevem parku v Ljubljani otvoritev Festivala Sanje. Zanimive dogodke in prireditve bomo lahko spremljali vse do 13. septembra 2010. Poleg ljubljanskega prizorišča, bodo Sanje še pod Krvavcem, pod Jenkovo lipo v Dvorjanah pri Cerkljah in v Medani, vasici v občini Brda, v Goriških Brdih, kjer se je rodil tudi slovenski pesnik Alojz Gradnik.
V Ljubljani nas bo prometni trikotnik opozarjal z napisom: Pozor, domišljija na cesti! Odrasle in otroke bo vabil na koncert, na literarni pogovor ali pa na brskanje po zanimivih knjigah.
V Miklošičevem parku bo velik oder na katerem bomo spremljali tudi nastope standup komikov, rock koncert, pesniški večer, pravljice za smeh in srh, nastope kantavtorjev, otroci se bodo lahko družili s Čaruleso in se udeležili ustvarjalnih delavnic in še in še.