Kam.si blogi

V Arboretumu Volčji Potok je od 2. aprila do 16. maja postavljena velika razstava dinozavrov. Že tako lepo urejenemu parku daje ta razstava še dodatno zanimivost. Na razstavi si lahko ogledate več kot 50 različnih dinozavrov med njimi tudi dinozaverskega „kralja živali“ tiranozavra in največjega rastlinojedca med dinozavri – diplokoka.

Za otroke (in seveda tudi odrasle) je obisk razstave vsekakor zelo poučna zgodba, otroci pa se zelo radi motajo med nogami velikanskih pošasti, ali pa jim celo zlezejo v velikanska usta …

V času te razstave poteka tudi tradicionalna razstava tulipanov, ki je resnično prava paša za oči, saj si lahko ogledamo cela „polja“ raznobarvnih tulipanov. Verjetno večine različnih vrst tulipanov še niste videli, razen. Če ste podobno razstavo že obiskali. Razstavljeni so naslednji razredi tulipanov: lilijecvetni tulipani, polnjeni zgodnji, papagajski tulipani, darwinovi križanci, fosterjevi tulipani , zelenocvetni tulipani , triumph tulipani, rembrandtovi tulipani , greigovi tulipani, enostavni zgodnji tulipani, enostavni pozni tulipani ter polnjeni pozni tulipani.

Poleg tega pa je v Arboretumu Volčji Potok odprt tudi vrtnarski sejem, kjer si lahko kupite vse vrste rož in trajnic za vaš vrt.

Predstavitev Poti Romarjev in vabilo na letošnje 15. tradicionalno romanje v nedeljo, 2. maja 2010

 

Pot Romarjev od Žalostne gore preko Šentruperta in Vesele Gore na Zaplaz je 24 kilometrov dolga romarsko-pohodna pot in je posebna oblika oživljanja starih romarskih običajev. Ne gre za romanje v ožjem pomenu  besede, ampak za pohodno pot, ki poteka po trasi stare romarske poti in posrečeno združuje prvine romanja (blagoslov romarjev na začetku poti, molitev pri znamenjih in križih med potjo, sveta maša ob zaključku) in moderno pohodništvo. Dolenjski grički vam bodo s svojo nezahtevno konfiguracijo terena vzeli dobrih šest ur časa, večina poti pa poteka po travnikih in gozdovih. Romarska Pot povezuje najbolj prepoznavne cerkve v Mirnski dolini, romarsko cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori, kjer je začetek poti, cerkev sv. Roka, cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu, romarsko cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori in škofijsko romarsko cerkev Matere božje na Zaplazu, kjer je tudi cilj romanja. Vsako leto se na Poti Romarjev zbere vse več ljudi. Najbolj zvesti romarji so domačini, v zadnjem času pa se jim pridruži vse več romarjev od drugod.  Ob lepem vremenu se jih na Zaplazu zbere več sto, čeprav je res, da Pot Romarjev vabi romarje skozi celo leto.

 

Cankarjev dom v Ljubljani je osrednji in največji kulturno kongresni center v Sloveniji. Meri 36.000 kvadratnih metrov. Kulturni  hram je bil narejen po načrtih slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja, prav tako kot ljubljanska Moderna galerija. Zgrajen je bil leta 1983.

Dvorane Cankarjevega doma so namenjene gledališkim predstavam, koncertom, filmskim projekcijam in kongresni dejavnosti. V njegovem preddverju pa se že nekaj let predstavlja tudi slovenski knjižni sejem. Dvorane so poimenovanje po ljudeh, ki so za slovensko kulturo zelo veliko naredili: dramatik Anton Tomaž Linhart, skladatelj Gallus, pesnik Srečko Kosovel, dramska igralka Duša Počkaj, obstaja pa tudi Klub Lili Novy.

Pred vhodom v Cankarjev dom je postavljen zanimiv kip slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, po katerem je kulturni hram tudi dobil svoje ime. Kip v obliki kocke s pisateljevim likom je izdelal kipar Slavko Tihec.

Danes je jurjevo, praznik pomladi in pomemben ljudski praznik. Narava ozeleni, polja oživijo, na travnikih pa se začne pasti živina. Jurjevo praznujejo skoraj povsod po svetu, v Sloveniji pa je običaj še najbolj priljubljen v Beli krajini, na Dolenjskem.

Nekoč se je zbrala skupina fantov, ki je enega oblekla v zelenje. To je bil Zeleni Jurij. Z njim so hodili po vasi od hiše do hiše, peli koledne pesmi in prosili za darove. Danes ta običaj ohranjajo različne skupine, ena takih je tudi Folklorna skupina iz Črnomlja.

Na Koroškem pa je bil fant, ki je predstavljal Šentjurija, ovit v slamo. Skupaj s fanti, ki so imeli kravje zvonce in rogove, so se odpravili na bližnji grič, kjer so Šentjurija pokrili s smrečjem. Po molitvi so se ob zvonjenju odpravili v vas. Šentjurij je odrinil smrečje, zatulil v rog in odhitel za prijatelji, s katerimi so se skupaj odpravili po vasi, peli koledne pesmi in zbirali darove.

 

V tednu, ko Ljubljana postaja svetovna prestolnica knjige, se odvijajo tudi 15. slovenski dnevi knjige. Od 19. do 23. aprila 2010 se bodo vrstili dogodki v zvezi s knjigo v Ljubljani, Kopru, Novem mestu, Celju, Velenju in Mariboru.

Glavni oder v Ljubljani bo na Mestnem trgu, kjer bo vsak dan ob 10. uri lutkovna predstava. Začela bo znamenita Muca Copatarica pisateljice Ele Peroci. V Društvu slovenskih pisateljev bo vsak dan med 10. in 17. uro potekal knjižni bazar. Ostala dogajanja pa bodo še na Prešernovem trgu in trgu Republike, kjer bomo lahko srečali Pručkarje. Imeli bodo pručko, megafon in lahko bomo prisluhnili slovenski pesniški klasiki.

Umetniško sakralno križišče pred vhodom v ljubljanski park Tivoli tvorijo srbska pravoslavna cerkev, Narodna galerija, palača SNG Opera in tik ob parku še obnovljena zgradba Moderne galerije.

Moderno galerijo so pričeli graditi leta 1939, dokončali pa v letu 1951. Načrte zanjo je naredil slovenski arhitekt  rojen v Novem mestu, Edo Ravnikar, ki je bil učenec samega Jožeta Plečnika. Pobudo za galerijo pa je dal dr. Izidor Cankar, slovenski pisatelj in umetnostni zgodovinar in, če morda še niste uganili, bratranec slavnega Ivana Cankarja.

Moderna galerija skrbi za prikaz moderne in sodobne umetnosti 20. stoletja. V njej so razstave tako slovenskih kot tudi tujih umetnikov.  Ker pa je stavba počasi postajala premajhna za vse umetnine, ki jih je gostila, se je leta 2007 začela njena prenova.  Jeseni leta 2009 so Moderno galerijo spet odprli,  prva razstava v prenovljenih prostorih pa je bila: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji.