Kam.si blogi

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bo od 1. do 4. oktobra 2009, odvijala sejemska prireditev Narava – zdravje, ki je že 40. po vrsti.

Rdeča nit tokratne prireditve je ekološka zavednost in zdrav način življenja. Sestavljajo jo štirje sklopi: Človek z naravo, Prehrana, Zdravo življenje in nega ter zadnji sklop, Gibanje.

Na današnji dan, 28. septembra 1831, se je, v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah, rodil slovenski pesnik, pripovednik, dramatik in jezikoslovec, pa tudi urednik in borec za demokracijo, Fran Levstik.

Po osnovni šoli, je obiskoval normalko in se pripravljal za vpis na gimnazijo. Ker je bil nadarjen fant, bistre glave, so ga sprejeli v Alojzievišče. Zaradi svojih naprednih idej, je moral le tega zapustiti še pred maturo.

Jutri, v nedeljo, 27. septembra 2009, med 10. in 18. uro, se bomo na Ljubljanskem gradu vrnili v srednji vek. Mini teater in KUD Sredina, bosta na grajskem griču uprizorila srednjeveški dan. Predstavili se bodo umetniki stare glasbe in mojstri igranja na stara glasbila iz Škofje Loke.

Na srednjeveškem dnevu, bo še najbolj zabavno za otroke, kajti priredili bodo številne ustvarjalne delavnice. Če omenim samo nekatere: kraljičina plesna delavnica, šivanje nakita, oblikovanje bakra, ali pa preizkus spretnosti v paževski šoli.

V avgustu je bilo v Sloveniji zabeleženih za 2% manj prihodov turistov kot v preteklem letu, povsem enak podatek velja tudi za prvih osem mesecev skupaj. Tudi za število prenočitev velja podatek o 2% padcu glede na preteklo leto.

Akademska folklorna skupina France Marolt, nas je vsako sredo v septembru, razveseljevala s svojimi plesnimi nastopi, ki smo jih lahko gledali na Dvornem trgu v Ljubljani. Folklorna skupina ima svoje prostore v zgradbi Kazine, na Kongresnem trgu.

Začetek AFS France Marolt sega v leto 1945, ko se je skupina treh mladih parov, 22. julija, prvič predstavila v javnosti s svojim nastopom. Od takrat se je število plesalcev samo še večalo. Njihov program je obsegal plese vseh slovenskih pokrajin od Bele krajine do Gorenjske in Prekmurja do Primorske. Nastopali so doma pa tudi v številnih deželah po svetu ter predstavljali slovenske ljudske plese.

Akademska folklorna skupina je dobila svoje ime po etnomuzikologu in slovenskem glasbeniku, Francetu Maroltu. Rodil se je 21. junija 1891 na Brdu pri Lukovici. Bil je eden izmed ustanoviteljev skupine in ko je leta 1951, v Ljubljani umrl, so AFS poimenovali po njem.

Precej časa je bil Dvorni trg v Ljubljani zgolj parkirišče za avtomobile in kolesa. Leta 2002 so ga po načrtu arhitektov preuredili v zanimiv in razgiban prostor, na katerem se odvijajo tudi različne kulturne prireditve.

Dvorni trg je umeščen med Deželni dvorec na Kongresnem trgu, v katerem domuje Univerza v Ljubljani in na drugi strani reka Ljubljanica. Tu se stekata Hribarjevo nabrežje in pravkar prenovljeni Breg. S trga je čudovit pogled na Ljubljanski grad.

Dvorni trg se mi zdi nekaj posebnega. Ker je prostor strmina, ki se spušča proti reki, sta arhitekta trg oblikovala kot niz stopnic in ploščadi. Uporabila sta različne materiale od lesa do kamna.

Čeprav priljubljena spletna stran kam.si ni ravno namenjena športu in športnim dogodkom, pa je le prav, da tudi tukaj omenimo dogodek, ki nas je prejšnji teden tako zaposloval.

Evropsko prvenstvo v košarki, ki se je odvijalo v Varšavi in nekaterih drugih mestih na Poljskem. Kako veselo in stresno smo osvojili četrto mesto, verjetno že vsi vrabčki v Tičistanu že čivkajo. Za to bi raje povedala par besed o današnjem sprejemu slovenske reprezentance v Ljubljani.

Pozdravni govor je imel prvi človek ljubljanskega Rotovža, župan Zoran Jankovič. Vsi igralci so dobili spominska darilca, nato pa so se tudi košarkarji zahvalili za prisrčen sprejem in obljubili, da naslednjič prinesejo tudi medaljo, če se bodo zbrali v taki postavi kot na tem prvenstvu. Največji aplavz je požel center Erazem Lorbek, pa tudi Jaka Lakovič, Primož Brezec, Matjaž Smodiš in motor ekipe, selektor Jure Zdovc. Vidno utrujeni košarkarji so podelili avtograme, pozirali fotografom in se odpravili h zasluženemu počitku.

Ko se odpravimo proti ljubljanski Šiški in v Šentvidu zavijemo desno proti priljubljeni turistični točki ljubljančanov, Šmarni gori, pridemo do Tacna. Majhno naselje v naročju Šmarne gore in Grmade, se razteza ob reki Savi.

Na reki je bila že leta 1948. postavljena proga za tekmovanje v kajaku. Na divjih brzicah, ki so ustvarjene s pomočjo bližnje elektrarne, tu drzni fantje in dekleta trenirajo, odvijajo pa se tudi državna in mednarodna tekmovanja v tem športu.

Kraj je odličen prostor za sprehajalce, ki se neradi vzpenjajo v hrib. Tu sem uživala ob pogledu na konje, ki so se pasli pa tudi hišnih ljubljenčkov se ne manjka.

Pri zadnji septembrski številki mesečnika je prišlo do tehničnih težav na našem strežniku. Tako ste nekateri naročniki prejeli po štiri enaka sporočila z našega naslova, drugi pa sploh nobenega. Vsem se za nevšečnosti iskreno opravičujemo, v vmesnem času pa pripravljamo nadgradnjo sistema ki naj bi prihodnje podobne dogodke pravočasno preprečila.

Septembrska številka vključuje članke:

Hiša na današnjem Ribjem trgu 2, ob reki Ljubljanici, je najstarejša datirana hiša v Ljubljani. Zgrajena je bila leta 1528, na tedanji Ribji ulici. Danes je nad vhodnimi vrati lepo ohranjen grb njenega lastnika Volbenka Poscha. Od tu tudi ime Polževa hiša. Posch je bil zelo bogat trgovec, ki se je ukvarjal s prodajo različnega blaga. Med drugim je imel tudi največjo trgovino z vinom in kot zanimivost, kopališče na Ljubljanici, v bližini današnjega Šentjakobskega mosta. Leta 1520 je bil Posch tudi ljubljanski župan.

Hiša je znamenita tudi po tem, da je v njej leta 1562, stanoval pisatelj prvih slovenskih knjig in protestantski duhovnik Primož Trubar, ki je bil med leti 1533 in 1565, v Ljubljani stolni vikar.

V pritličju hiše je danes restavracija, v zgornjem nadstropju pa bo ljubljanska mestna hiša uredila Hišo literature. Glede na to, da je Ljubljana, ob zelo veliki konkurenci, pridobila laskav Unescov naziv Svetovna prestolnica knjige leta 2010, se vsi ljubitelji dobrih knjig, teh prostorov že veselimo.