Kam.si blogi

Prešernov trg se nahaja v osrčju Ljubljane in je nekakšne prehod iz novega v staro mestno jedro pod Ljubljanskim gradom . Trg je nastajal že v srednjem veku kot vrata v mesto in kot predmestje, kjer je potekala živahna trgovina. Trgovci so imeli stojnice tudi na lesenem mostu , ki je bil predhodnik današnjega Plečnikovega Tromostovja.

Danes trg obdajajo veličastne secesijske palače, večinoma zgrajene po potresu leta 1895. Središče trga je spomenik slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu, ki zre v okna svoje Julije Primicove . Najstarejša zgradba, ki se je ohranila po potresu je bila cerkev s samostanom, kamor so se iz Vodnikovega trga preselili frančiškani. Ostale zgradbe v tem krogu, so se po višini prilagodile frančiškanski cerkvi.

Bambergova hiša, ki stoji na križišču Miklošičeve in Dalmatinove ulice v Ljubljani, je bila zgrajena po načrtu, na Primorskem rojenega, slovenskega arhitekta Maksa Fabianija, ki je uredil tudi bližnji park Frana Miklošiča . Zgradba je bila postavljena leta 1907 in se že odmika secesijskemu slogu, ki prevladuje na Miklošičevi cesti.

Lastnik in investitor zgradbe je bil založnik in tiskar Otomar Bamberg. Njegova založniška hiša je izdajala publikacije pri katerih sta sodelovala France Prešeren in Matija Čop . Pri njem so izšla dela pisateljev in pesnikov: Josipa Stritarja , Frana Levstika, Ivana Tavčarja , Antona Aškerca in Simona Gregorčiča. Izdal pa je tudi pesniško zbirko Ivana Cankarja, Erotika iz leta 1899 in Otona Župančiča, Samogovori iz leta 1908.

Franc de Paula Hladnik se je rodil na današnji dan, 29. marca 1773, v Idriji . Bil je slovenski duhovnik in botanik. Poznan je tudi kot ustanovitelj Vrta domovinske flore, to je današnji Botanični vrt v Ljubljani. Ustanovil ga je leta 1810. s tedanjim guvernerjem Ilirskih provinc, katerih glavno mesto je bila Ljubljana . Vrt je dobil prostor ob Gruberjevem prekopu, na jugovzhodni strani Ljubljanskega gradu in Franc Hladnik je bil njegov prvi ravnatelj.

Franc Hladnik je raziskoval kranjsko floro in uredil obsežen herbarij rastlin, ki jih je nabiral po kranjskem in sosednjih deželah. To enkratno zbirko hrani Prirodoslovni muzej, ki je v stavbi Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Po njem so poimenovali tudi dve rastlini: hladnikov grintavec in hladnikova bunika . Ta pomemben botanik je umrl, 25. novembra 1844, v Ljubljani.

Živalski vrt v Ljubljani praznuje 6o. rojstni dan. Ustanovljen je bil leta 1949 in prva lokacija je bila kar v centru Ljubljane, približno tam kjer danes stoji RTV hiša. Leta 1951 pa so ga namestili na južno pobočje Rožnika , kjer stoji še danes in je čedalje bolj priljubljena izletniška točka v krajinskem parku Tivoli Rožnik.

Na delu nekdanjega starega ljubljanskega pokopališča, ki je stalo na področju kjer je danes Gospodarsko razstavišče s svojo sejemsko dejavnostjo , je nastal spominski park zaslužnih slovenskih umetnikov, imenovan Navje. Leta 1936 sta ga po svojih načrtih uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič, ki je bil med leti 1927 do 1945 ljubljanski mestni arhitekt. Navje ima obliko podolgovatega pravokotnika. Arhitekta sta prenovila arkadno vežo, v katero sta namestila nagrobnike, nekaj pa jih je razvrščeno tudi po trati.

Naj omenim samo nekaj imen znamenitih Slovencev, ki tu počivajo.

Na današnji dan, 26. marca 1838, se je na Brodu v občini Bohinj, na Gorenjskem rodil Janez Mencinger, slovenski pripovednik, prevajalec in pravnik.

Šolsko znanje si je nabiral najprej v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici, nato v gimnaziji v Ljubljani, zatem pa je študiral klasično filologijo in pravo na Dunaju in Gradcu , kjer je leta 1864. doktoriral.

Emonski meščan je ime pozlačenega bronastega kipa iz približno sredine 4. stoletja, ki so ga našli 1836. leta, ko so kopali temelja za zgradbo Kazine . Kip, ki danes stoji v parku Zvezda, nasproti Slovenske filharmonije , je kopija. Original je razstavljen v pritličju Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in sicer poleg razstave »Dediščina Ljubljanice «.

Panjske končnice so poslikane deščice, ki zapirajo čebelji panj in so ena največjih slovenskih posebnosti. Ta ljudska umetnost se je najprej razvila na Gorenjskem in Koroškem sredi 18. stoletja, kasneje pa se je razširila po celi Sloveniji .

Postopek izdelave je bil enostaven. Deščico so najprej prepleskali, nato pa na to podlago z oljnimi barvami prostoročno ali s šablono narisali želeni motiv. Po sličicah oziroma motivih, so čebelarji razločevali panje in njihovo lastništvo. Motivi na panjskih končnicah so bili različni, največkrat iz kmečkega življenja, ali nabožni motivi in motivi živali, pa tudi taki, ki smešijo človeške slabosti in neumnosti.

Jurij Vega , slovenski matematik, fizik, topniški častnik in baron, se je rodil na današnji dan, 23. marca 1754, v Zagorici, občina Dol pri Ljubljani , v kmečki družini. Njegova življenjska pot je vodila od pastirčka do barona.

Ivan Minatti, sodobni slovenski pesnik in prevajalec se je rodil na današnji dan, 22. marca 1924, v Slovenskih Konjicah . Kasneje se je družina preselila v Slovenj Gradec, od svojega desetega leta pa živi v Ljubljani, kjer je maturiral na gimnaziji in se vpisal na medicinsko fakulteto, ki jo je zaradi vojne zapustil, po vojni pa je diplomiral na slavistiki.