Domov arrow Vsi blogi
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kam.si blogi

Blogi uporabnikov spletne skupnosti portala Kam.si

Jul 14
2009

Mira Mihelič

Posted by svetlana in Trbovljeslikarromanpisateljicana danasnji danLjubljana

Mira Mihelič, slovenska pisateljica in prevajalka, se je rodila na današnji dan, 14. julija 1912. v Splitu. Rodila se je v premožni meščanski družini. Oče je bil podjetnik, mati pa operna pevka, ki pa je na očetovo zahtevo opustila nastopanje. Starša sta se ločila ko je bila Mira še majhna in oče jo je poslal h starim staršem v Trbovlje. Po osnovni šoli je obiskovala gimnazijo, nato pa dva semestra prava. Po vojni je zaradi številne družine, imela je kar štiri otroke, ostala doma in se posvetila pisateljevanju in prevajanju.

Mira Mihelič je pisala romane, drame, novele in dela za mladino. Poleg obsežnega pisateljskega opusa pa je prevedla še okoli 50 knjig, saj se samo od pisateljskega dela, takrat ni bilo možno preživljati.Za svoje delo je kar dvakrat prejela Prešernovo nagrado.

Jul 13
2009

Nanos

Posted by svetlana in Vipavska dolinarastlinaPrimorskanotranjskanaravamnenjeLjubljanaKrasgozddrevesaavtocesta

Ko se po avtocesti iz Ljubljane odpravimo proti Primorski, se nam na desni strani odpre pogled na visoko kraško planoto imenovano Nanos. Bolj natančno vrh, ki ga zagledamo je visok 1262 metrov in se imenuje Pleša. Verjetno zato, ker je neporaščen in res spominja na plešo. Kar nekaj časa sem mislila, da je Nanos, Pleša in v svojo obrambo lahko povem, da nisem bila edina.

Planota Nanos, danes to vem, je dolga okoli 12  kilometrov in je naravna meja med celinskim  in primorskim delom. Leži med Vipavsko dolino, Pivko in Hrušico, na Notranjskem. Velik del je poraščen z bukovim in jelovim gozdom. Tu najdemo tudi številne rastline, od zdravilnih, kot je rumeni svišč, pa gozdno košeničico in tudi scopolijev repnjak, če naštejem samo delček naravnega bogastva Nanosa.

Na Pleši je tudi televizijski pretvornik in razgledna ploščad. Od tu je lep razgled na Vipavsko dolino, na Čaven in nanoške gozdove.

Jul 11
2009

Josip Vandot

Posted by svetlana in PrimorskapisateljNovo mestona danasnji danKranjska goraKoroškaknjigaKekecfilm

Kdo v naši lepi deželi Sloveniji še ne pozna Kekca in njegovih dogodivščin v Kranjski Gori in okoliških gorah. Njegov "oče" je slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot, ki se je rodil 15. januarja 1884. v Kranjski Gori, takratna Borovška vas, umrl pa je na današnji dan 11. julija 1944. na Hrvaškem.

Josip Vandot je po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje na gimnaziji v Novem mestu. Po maturi se je zaposlil na železnici in se veliko selil po Koroški, Štajerski in Primorski. Zelo zgodaj se je upokojil in se posvetil pisateljevanju.

Jul 10
2009

Verona

Posted by svetlana in znamenitostumetnosttrgskladateljrekaPrimorskaLjubljanaizletItalijaglasbafestivaldogodek


Verona je simpatično mesto na severu Italije, v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki meji na našo pokrajino Primorsko. Glavno mesto pokrajine je Trst, nekoč naša nakupovalna meka, danes si velja ogledati njegove znamenitosti na primer, čudoviti grad Miramar v Tržaškem zalivu.

Verona ima okoli 270.000 prebivalcev, to je nekaj več kot Ljubljana. Leži ob reki Adiži, ki mesto oklepa v obliki črke U. Tu so tudi številne znamenitosti mesta. Arena v kateri vsako poletje priredijo Poletni operni festival, ki privablja obiskovalce iz celega sveta. Mi smo si ogledali operni spektakel Aida, skladatelja Giuseppe Verdija. Ob areni je znameniti trg Bra, s številnimi kavarnicami. Od tu se lahko odpravimo po trgovski ulici Via Mazzini, mimo številnih izložb z oblačili in čevlji, odpravimo do najbolj oblegane točke, Julijine hiše z znamenitim balkonom in njenim kipom na dvorišču.

V Veroni je, dolga leta s trdo roko, vladala družina Scaligeri. Za njimi je ostalo kar nekaj znamenitosti, kot je palača v središču mesta s čudovitim atrijem ali pa trdnjava z dvojnim obzidjem ob reki Adiži.


Jul 10
2009

Vtis pohodnika iz poti Po poteh Robanovega Joža

Posted by Alenka Veber in Turistično društvo SolčavaSlavko ŠtefančičRobanov KotPreproste zgodbe s solčavskih planinNa KlemenčemMatkov kotLogarska dolinaJoža VršnikIzletniška kmetija KlemenšekEvropska destinacija odličnosti

Nekaj vleče
Zelo zgodaj in zelo pravočasno sem prejel prijazno vabilo na osmi pohod Po poteh Robanovega Joža, Robanov kot, v nedelja 05.07.2009, ki mi ga je poslala neumorna in vsestranska Alenka Veber (www.kam.si).
 
 
 
Če že ne najlepši, pa prav gotov eden od najlepših delov, naše čudovite Slovenije. Ugotavljam, da jo sami Slovenci ne poznamo dovolj dobro in, da se na trenutke tudi zelo malomarno obnašamo do nje.
Prijatelju sem omenil pohod v Robanov kot in takoj se je spomnil, da je tam nekje po Logarski dolini že hodil. »Šli smo do slapa Rinka in še nekakšno Orlovo gnezdo imajo tam,« je komentiral. Drugi je nekoč bil v Matkovem kotu ali kako se že imenuje!? Nič pa se ne spomni, da bi tam bil kakšen slap. »Mi smo tudi šli na neko planšarijo tam v Logarski ampak slapu se ne spomnim,« je dodal tretji in tako pokazal na splošno slabo poznavanje Solčave in harmonije treh dolin.
Popolna zmešnjava in dokaz, da ime Logarska dolina prevladuje kot oznaka vseh treh dolin na severovzhodnem delu Slovenije. Na razpolago je dovolj turističnih prospektov, ki pa ne zaležejo dovolj. Ljudje jih ne berejo in še manj se vanje poglabljajo.
Prospekt ali turistična karta z naslovom Solčavsko ali harmonija treh dolin je dovolj zgovorna in natančna. Komur ni prišla v roke, da bi jo prebral in se malo bolj natančno poučil, je ušlo veliko informacij in vedenja o poenostavljeni Logarski dolini.
Naredite preizkus ter svoje najbližje sodelavce povprašajte za Solčavo. Ne boste verjeli, rezultat je porazen.
Potrudil sem se in upam, da sem vsaj malo podrobneje prijateljem razložil, harmonijo treh dolin: Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot.
Po predlogu Alenke sva se iz Ljubljane peljala preko Kranjskega Raka do Luč. Velika bližnjica je in zato zelo dobrodošla, saj zelo skrajša pot. Glej: Atlas Slovenije (predzadnja izdaja) stran 86/B3,B2,B1 in stran 60/B3. Res je, pozabili niso nobenega ovinka, klanca, strmine. Počasi se daleč pride še posebno po asfaltirani cesti, čeprav malo ožji.
 

V Lučah sva zavila levo ter nadaljevala mimo lepo urejenega kampa ter po 6 km pripeljala do odcepa – levo za Robanov kot. Če bi nadaljevala, bi se pripeljala v Solčavo in v nadaljevanju, do odcepa – levo v drugo dolino, ki jo imenujemo Logarska dolina in če bi še nadaljevala, bi prišla do začetka, tretje doline, imenovane Matkov kot.
Še pred zadnjo dolino, se desno odcepi cesta na Pavličevo sedlo in tik pred njim zavijemo desno na Solčavsko panoramsko cesto, kjer se nahajajo turistične kmetije nad 1100 metrih visoko. Nadaljujemo mimo slikovite cerkve svetega Duha in se spustimo desno od ceste za Črno na Koroškem nazaj v Solčavo.
Idealno za nedeljske raziskovalce in ljubitelje vožnje z najmodernejšimi štiripogonskimi močnimi terensko-luksuznimi vozili, kar ni pogoj, saj vožnjo opravimo tudi s staro katrco.
Pri odcepu za Robanov kot so naju pričakali redarji. Parkirala sva na dobro označenih parkiriščih.
 
 
Že po nekaj korakih, sem zagledal čudovito dolino, ki jo zaključuje mogočno skalovje in hribi z najvišjim vrhom Ojstrico 2350 m visoko. Slika z zelo močno vsebino me je zelo pritegnila, očarala in tako je nastal naslov pravkar pisanih vtisov.
Šla sva mimo pravljične turistične kmetije, ki se je kopala v soncu in na terasi je bilo veliko ljudi. Med njimi je bila tudi Alenka in pomahali smo si v pozdrav. Nadaljevala sva do Robanove domačije, kjer naj bi bilo zborno mesto pohodnikov. Prijazne domačinke so nas postregle z domačim žganjem in namočeno višnjo, ki sem jo z užitkom zgrizel in nato splaknil. Pod košato lipo smo spremljali zanimiv kulturni program. Zapeli so nam otroci ter odrasli in nadvse milozvočno je na svoje citre zaigral Jožov nečak Franci. Zelo pozorno smo prisluhnili domačemu narečju in odlomkom iz knjige Joža Vršnika Preproste zgodbe s solčavskih planin, ki so jih nam predstavili domači amaterski igralci. Še bi jih poslušali, toda prišel je čas za pohod in sonce je bilo že kar visoko. Zbralo se nas je lepo število pohodnikov in množica je v koloni krenila na pot. Hoja po lepi gozdni poti in med travniki ni bila naporna in je kot taka, primerna tako za otroke kot starejše ljudi. Na tako množičnem pohodu nekatere zgrabi neustavljiva želja po tekmovalnosti in na čelu kolone je prav malo manjkalo, da niso začeli teči.
Mirno sem hodil v družbi različnih ljudi in opazil sem, da je večina pohodnikov starejših ljudi, čeprav tudi otrok ni manjkalo. Mlado generacijo še ne zanimajo taki pohodi in so bolj lačni eksotičnih potovanj in morja ter seveda, žuriranja v diskotekah.
Midva sva uživala in korak je zastal, ko sem stopil iz gozda ter se zagledal v prelepo sliko narave pred seboj.
Niansa zelene barve travnika s temno zelenim smrekovim, predvsem pa macesnovim gozdom in med njima planšarija s kravami ter visoko nad njimi sive strme skalnate stene z visokimi vrhovi in jasnim, modrim nebom v ozadju je osvetljevalo toplo sonce.
Prekrasen pogled in oko se umiri ter spočije. Misli svobodno poletijo in telo prevzame spokojni mir.
V koči Robanove planšarije smo si lahko privoščili kislo mleko, ajdove žgance z ocvirki, gobovo juho s svežimi jurčki, golaž, porcijo sira in tudi okusen skutin zavitek. Tiste, ki smo sedeli pri mizi na verandi, so zelo obzirno rahlo priganjali, ker naj bi se kmalu tu začela sveta maša in tudi župnik je že prišel. Vse smo uredila tako, da je bilo prav in po maši smo z zanimanjem prisluhnili še Alenki Veber, ki nam je povedala veliko zanimivih stvari ter podrobno predstavila knjigo Joža Vršnika ali Robanovega Joža.
Nedeljsko popoldne je minevalo ob brezskrbnem in sproščenem vzdušju in nikomur se ni nikamor mudilo.

 
Vseeno sva počasi pospravila svoja nahrbtnika ter se mirno predala hoji nazaj na izhodišče. Čudovito je bilo sproščeno gibanje v naravi ali opazovanje črede konj na paši. Požirek bistre in čiste studenčnice poživi kot najboljša pijača in nehote sem se zavedel, da povsod po svetu nimajo tako dobre pitne vode. To moramo ohraniti in očuvati, saj je življenjskega pomena za nas in za naše zanamce.
Sredi popoldneva je bilo še dovolj časa, da sva sklenila z avtom prevoziti in tako doživeti Solčavsko panoramsko cesto, ki sem jo omenil že na začetku.
Po večinoma asfaltirani in zelo ovinkasti cesti sva se pripeljala zelo visoko ter se ustavila na izletniški kmetiji Klemenšek ali po domače Na Klemenčem.
Domačija je poznana po zelo dobri kuhinji in domačih jedeh. Vsem znanem Savinjskem želodcu se pridružita še domača salama in slanina ter seveda doma spečen kruh. Gospodinja pripravlja okusne žlikrofe ali štruklje. Vrsto pijač dopolnjujeta okusen domač sok ali mošt. Vse goste pa preseneti kmetija tudi s svojo lokacijo in nadmorsko višino preko 1100 metrov visoko ter temu primerno bogatim razgledom. V okolici je še kar nekaj kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom na kmetiji in nudijo tudi prenočišča.
 
Privoščila sva si skodelico kave ter se sladkala z nadvse odličnim zavitkom, ko sem na robu gozda zagledal gamsa, ki se mu je pridružil tudi mladič. Malo sta popasla travo ter izginila v gozdu. Prisrčen prizor, ki ostane v spominu.
Nadaljevala sva po panoramski cesti mimo slikovite cerkvice sv. Duha ter se kmalu začela strmo spuščati v Solčavo.

Joža Vršnik – Robanov je v svoji knjigi zapisal :

VIDEL BOŠ, ČESAR DRUGI NE VIDIJO.
SLIŠAL BOŠ, ČESAR DRUGI NE SLIŠIJO.
ČUTIL BOŠ, ČESAR DRUGI NE ČUTIJO.
ISKAL BOŠ, KAR NI BILO NIKOLI IZGUBLJENO;
LOVIL BOŠ, KAR NI NIKOMUR UŠLO.

S temi čistimi in bistrimi mislimi sva se srečno vrnila domov.
Nekaj vleče, pojdite in preverite.

Besedilo in fotografije Slavko Štefančič

Vtise Slavka Štefančiča iz osmega pohoda Po poteh Robanovega Joža je objavila
Alenka Veber, uredništvo KAM-a

Jul 10
2009

Planina pri jezeru 1453m

Posted by ancy in Untagged 

Planina pri jezeru 1453 m

Planina pri jezeru 1453m.n.v, odlična izletniška točka za družine ali nezahtevne pohodnike. Iz Bohinja zavijemo proti Stari Fužini, kjer nadaljujemo pot proti planini Blato. Cesta je delno asfaltirana delno je makedam, vendar urejena, lahko dostopna z avtom. Po kakšnih 10 minutah vožnje nas tabla opozori, da zavijemo desno za Blato. Po dobrem kilometru vožnje po makedamu smo prispeli na manjše parkirišče kjer pustimo avto in se podamo peš proti Planini pri jezeru. Pot je lahka, ne preveč strma, dobro označena poteka večinoma po gozdni poti. Po uri hoje se nam razprostre čudovit pogled na planjavo z jezerom.

Nekaj pastirskih kočic, ter koča kjer se lahko okrepčamo in tudi prespimo. Hrana v koči je solidna, cene visokogorju primerne. Oskrbnik in osebje vas prijazno sprejmejo in odgovarjajo na vaša vprašanja. Iz planine pri Jezeru se lahko podamo na krajše ali daljše pohodne ture, ki so večinoma nezahtevne. Viševnik, Dedna planina, Triglavska 7 jezera, Planina Laz, Planina Ovčarija... Vse te vrhove lahko osvojimo v največ dveh urah.

Jul 09
2009

Sodelujte pri nastajanju napovednika na portalu kam.si!

Posted by Urednik in sodelavcikam.siizletdogodekblog

Z rastjo naše strani se spreminjajo tudi prioritete. V zadnjem času se oglaša vse več uradnih predstavnikov različnih turističnih organizacij, ki jih zanimajo možnosti predstavitve različnih turističnih dogodkov na naši spletni strani.

Naš cilje je, da bi napovednik turističnih dogodkov postal eden najpomembnejših delov spletnega portala Kam na izlet. Posledično bi tudi naš mesečnik postajal vedno bolj aktualen in zanimiv za bralce, saj imamo po novem namen vanj vključevati tudi napovedi dogodkov.

Jul 06
2009

Krakovski nasip

Posted by svetlana in trgrekamostmestna hisaLjubljanicaLjubljanabotanični vrt

Po uspešno zaključeni obnovi Trnovskega pristana, se je ljubljanska mestna hiša lotila obnove Brega, kjer je bilo nekoč prvo ljubljansko pristanišče in  ki bo obnovljeno do konca julija 2009. Nato pa nam obljubljajo še ureditev dela ob reki Ljubljanici, ki se nahaja med njima in se imenuje Krakovski nasip.

Na Krakovskem nasipu bodo na novo uredili pešpot, postavili klopi, svetilke, obnovili ograjo in verjetno še kaj. S tem bo Ljubljana dobila čudovito pešpot, ki se začne v samem centru mesta na Prešernovem trgu, ob Ljubljanici mimo Čevljarskega mosta, na Breg, Krakovski nasip, Trnovski pristan do nekoč priljubljenega kopališča Špica. Na Špici se lahko okrepčamo z dobro kavo na plavajočih kavarnicah in se nato čez novi most odpravimo še na sprehod po Botaničnem vrtu.

Jul 06
2009

WWW strani - nov spletni imenik

Posted by Urednik in squidooSlovenijarefereroptimizacijagoogleblog

Že nekaj časa pripravljamo nov spletni imenik . Naša najbolj zagreta blogerka stefi ga seveda že pridno uporablja. Pri spletnih imenikih se ne moremo izogniti vprašanju: le kaj nam je potreben še en imenik, saj večina obstoječih vsebuje povsem enake zapise.

Jul 05
2009

Scopolijev repnjak

Posted by svetlana in SlovenijarastlinanaravaKrasknjigaItalijaIdrijabotanikBela krajina

 

Repnjak je rastlina, ki jo je na Nanosu prvi odkril in opisal italijanski botanik in zdravnik Giovanni Antonio Scopoli. Po njem so jo tudi poimenovali, Scopolijev repnjak. Rastlina raste na skalnatih kraških tleh, najdemo jo pa tudi v Beli krajini, kjer je ob reki Kolpi, v občini Osilnica, delček značilno kraškega sveta.

Scopolijev repnjak ali Arabis scopoliana, sodi med kritosemenke, ki so najbolj poznana skupina kopenskih rastlin in sodi tudi med zavarovane rastline, ki so domorodne na območju Republike Slovenije.




Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008