Jurij Dalmatin, slovenski protestantski pisatelj, se je rodil v Krškem, v Beli krajini. Nekateri viri omenjajo leto 1546, nekateri pa 1547. Glede na priimek domnevajo, da njegov rod izhaja iz Dalmacije. Prvih 18 let je preživel v Krškem, v revni družini, kjer se je tudi šolal pod vodstvom Adama Bohoriča, izdajatelja prve slovenske slovnice.
Leta 1565. ga je s sabo v Nemčijo vzel Primož Trubar, ki je ves čas bedel nad njegovim študijem in delom. Leta 1566 so ga sprejeli na Univerzo v Tubingenu, kjer je dobil tudi štipendijo. Leta 1572 je tudi magistriral z nalogo »Razprava o katoliški cerkvi in katoličanih.
Za Trubarjevo podporo, se je Dalmatin večkrat in na različne načine zahvalil in ga imenoval za svojega krušnega očeta. V nekem svojem pismu ga omenja kot velikega človekoljuba in pobudnika njegovega študija.
Sodna palača na Tavčarjevi ulici, v centru Ljubljane, je bila postavljena leta 1902. Kdo je bil arhitekt te velike, v neoklasicističnem slogu zgrajene stavbe, ni znano. Prvotno so bili v zgradbi tudi zapori. Glavna fasada z izstopajočim osrednjim delom je obrnjena proti Miklošičevem parku. Leta 1950. je arhitekt Josip Costaperaria, palačo nadzidal za eno nadstropje.
Josip Castaperaria se je rodil leta 1876, v kraju Krapje na Savi, na Hrvaškem. Diplomiral je na Tehniški visoki šoli na Dunaju. V Ljubljani je, pod »taktirko« tedanjega župana Ivana Hribarja, pustil kar velik pečat. Poleg že omenjene nadzidave sodne palače, je bil arhitekt Ljubljanskega dvora, stanovanjske hiše na Vrtači, uredil pa je tudi velesejem v Tivoliju.
Bil je v skupini arhitektov, ki so oporekali Jožetu Plečniku, kot nekakšna arhitekturna opozicija. Kljub temu, da je bil član Rotary kluba, številnih žirij in društev, pa je umrl osamljen in v revščini, v Ljubljani, 12. julija 1951.
V okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 in ob drugi obletnici sprejetja Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja bo v petek, 28. avgusta 2009. ob 20. uri v ljubljanskem parku Tivoli, javno opazovanje Jupitra in Lune.
Javno opazovanje organizirata Ustvarjalno astronomsko društvo in Fakulteta za matematiko in fiziko, ob sodelovanju z astronomskimi društvi iz cele Slovenije.
Glavno dogajanje bo na Plečnikovem Jakopičevem sprehajališču, kjer bo možno opazovanje lune posute s kraterji, skozi več kot 20 različnih teleskopov. Zvečer se bo vedno višje nad obzorjem dvigoval tudi Jupiter s pasovi in štirimi lunami, ki krožijo okoli planeta. Te lune je pred 400 leti s teleskopom opazoval tudi znameniti profesor na univerzi v Padovi, Galileo Galilei.
Vse ljubitelje pohodništva in privlačne Slovenije vabim na predstavitev knjige, ki je delo tenkočutnega opazovalca naravne in kulturne dediščine Marjana Bradeška. Mnogi ga poznate iz različnih člankov, potopisov, osebnih refleksij v Planinskem vestniku in še kje drugod. V knjigi Privlačna Slovenija se nam Marjan predstavlja ne samo kot poznavalec oz. iskalec manj znanih krajev, temveč svoja iskanja vedno nagradi tudi s spoznavanjem krajevne zgodovine, ki pa jo ustvarjajo ljudje.
Vljudno vabljeni v Graščino Polhov Gradec, v petek, 4. septembra 2009 ob 18. uri.
Današnji Miklošičev park je del večjega, nekoč Slovenskega trga. Nahaja se ob Miklošičevi cesti, na poti od Prešernovega trga proti Plečnikovi Zavarovalnici. Načrt zanj je leta 1900. naredil slovenski arhitekt, doma iz Kobdilja pri Štanjelu na Krasu, Maks Fabiani. Trg so zgradili med leti 1902 do 1906. Narejen je bil kot dopolnitev Sodne palače, ki je nedolgo tega, dočakala prenovo svoje fasade. Maks Fabiani je tudi avtor Krisperjeve in Bambergove palače na Miklošičevi cesti.
Leta 1918. so prejšnji kip cesarja Franca Jožefa, zamenjali s spomenikom Frana Miklošiča, filologa, jezikoslovca in slavista, ki je imel tudi plemiški naslov.
Današnjo podobo Miklošičevega parka je zasnoval češki vrtnar, v čast prihoda avstrijskega cesarja. Dolgo se na njem ni kaj dosti dogajalo, zdaj pa je park in ta del Ljubljane oživel s kulturno prireditvijo, ki se imenuje Festival Sanje in močno upam, da bo prireditev na tem lepem prostoru še več.
Od 17. avgusta do 16. septembra, poteka v Ljubljani osmi festival ustvarjalnosti in domišljije, imenovan Festival Sanje. Glavni organizator je Založba Sanje s svojimi pokrovitelji in podporniki. Prejšnja leta je bil festival na Kongresnem trgu, v parku Zvezda, letos pa so prireditelji osrednje prizorišče festivala odprli na novi lokaciji, to je Miklošičev park. Park je pred ljubljansko sodno palačo in nosi ime po slovenskem jezikoslovcu Franu Miklošiču.
V parku so postavili razstavne panoje, na kateri si lahko preberemo pravljico Laž in njen ženin, pisatelja in sodnika Frana Milčinskega, očeta priljubljenega humorista Ježka. Na otvoritvi smo lahko poslušali skupino Orlek iz Zagorja ob Savi. V naslednjih dneh pa bo na sporedu marsikaj zanimivega za vse starosti.
Humornikovi večeri z ustvarjalci satire, potopisno predavanje, pesniški večer, songi Frana Milčinskega Ježka v izvedbi ansambla Ankaran. Otroke bo obiskala pujsa Pepa iz priljubljene risanke, lahko pa se bodo tudi naučili pisati kitajske pismenke. Vsi skupaj pa se bomo lahko, pod vodstvom kitajskega mojstra, učili tai chi chuan, to je stara kitajska veščina gibanja.
Arheozabava so ustvarjalne delavnice za otroke stare od 7 do 15 let. To je didaktični program, s katerim Narodni muzej Slovenije, na zanimiv način, svoje razstavne vsebine, podaja najmlajšim. Delavnice potekajo vsako soboto ob 10.30 uri.
V mesecu avgustu, se bojo otroci spremenili v detektive preteklosti in skupaj s slavno arheologinjo sodelovali pri reševanju zapletenega primera in se tudi sami izurili v arheoloških izkopavanjih na muzejski zelenici.
Zadnja sobota v avgustu pa bo namenjena koliščarjem in času, ko je Ljubljansko barje še prekrivala voda. Rdeča nit bo zgodba o rodu Brkatega Soma, ki ga je tako dobro opisal pisatelj Janez Jalen v zgodovinskem romanu Bobri. Otroci bodo pomagali zgraditi novo kolišče, poiskali bodalo, ki ga je pred šest tisoč leti izgubil Neokretni Karp, potovali po poplavljenem Ljubljanskem barju, se preizkusili v tkanju in še marsikaj.
Digitalna knjižnica Slovenije ali krajše dLib, deluje pod okriljem zakladnice podatkov, Plečnikove Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK -a. dLib je 24 ur dosegljiva knjižnica na internetu, kjer so na enem mestu zbrana dela slovenskih avtorjev, v slovenskem jeziku. Največji delež predstavljajo starejša dela, ki so jim avtorske pravice že ugasnile, najdemo pa tudi obsežno zbirko sodobnih avtorjev, s katerimi so avtorske pravice urejene.
Znamenita ljubljanska trnovska cerkev, kjer je veliki slovenski pesnik dr. France Prešeren prvič uzrl svojo veliko ljubezen Julijo Primic, stoji v ljubljanskem predmestju Trnovo. Pred cerkvijo je most čez reko Gradaščico, ki povezuje Trnovo in Krakovo. Most je podaljšek trga pred cerkvijo, narejen pa je po načrtih Jožeta Plečnika.
Prvotno trnovsko cerkev je leta 1753 zgradil arhitekt Candido Zulliani, ki je med drugim postavil tudi Schweigerjevo hišo na Starem trgu. Ker je bila cerkev premajhna, potrebe Trnovega pa čedalje večje, so v letih od 1854 do 1857 postavili današnjo cerkev. Sedanjo podobo pa je cerkev dobila po velikem ljubljanskem potresu leta 1895.
Na današnji dan, ko katoliški verniki praznujejo Veliki šmaren, se je rodil Gustav Ipavec. Deveti otrok znamenite slovenske zdravniško skladateljske družine, se je rodil 15. avgusta 1831. v Šentjurju pri Celju. Z bratom Benjaminom Ipavcem, čigar spomenik je tudi na ljubljanski Aleji slovenskih skladateljev, sta si bila po letih zelo blizu, zato je bila njuna pot izobraževanja skupna.
Oba sta obiskovala »latinsko šolo«, kjer so se izobraževali v glavnem duhovniki. Po končani šoli, sta oba študirala medicino, v Gradcu in na Dunaju. Gustav Ipavec se je po končanem študiju vrnil domov in prevzel očetovo prakso, kot očesni zdravnik in zdravnik splošne prakse.
Zdravniška družina pa je bila tudi glasbeno nadarjena. Osnovno glasbeno izobrazbo sta si brata pridobila že med šolanjem v Celju, med študijem pa sta se v tej smeri še naprej izobraževala.
Vsi blogi 
