Približno tam kjer danes stoji ljubljanska Drama, je v začetku 18. stoletja stala zgradba imenovana Ballhaus. To je bila trinadstropna stavba namenjena veselicam in igram z žogo, otroci plemičev pa so se tu učili tujih jezikov, plesa in sabljanja.
Po ljubljanskem potresu 1895, so hišo podrli in na njenem mestu zgradili leta 1911 nemško gledališče. Prve gledališke predstave so se v Ljubljani odvijale že v drugi polovici 16. stoletja. Gledališke skupine so igrale v lontovžu, današnja zgradba SAZU na Novem trgu , pa v meščanskem špitalu, to je današnja kresija, ki stoji med Tromostovjem in Pogačarjevim trgom , v mestni hiši in še nekaterih ljubljanskih palačah.
Maks Fabiani, slovenski arhitekt in urbanist se je rodil na današnji dan, 29. aprila 1865, v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu , kjer je v družinski grobnici Fabianijevih tudi pokopan.
Maks Fabiani je bil priznan arhitekt in urbanist tudi izven naših meja. Po njegovih načrtih so zgradili čudovite zgradbe in palače na Dunaju , v Trstu, Ljubljani in drugih evropskih mestih.
Ta blog zapis bo objavljen tudi v prihajajoči majski številki mesečnika. Povabilo pa velja do nadaljnega ...
Bralce še enkrat posebej vabimo k sodelovanju. Tokrat sodelovanja ne ponujamo v obliki nagradnega razpisa, ampak le v obliki direktnega dogovora o sodelovanju. Bralce vabimo k sodelovanju z blog zapisi in članki. Zapisi v blogu so lahko krajši, slika ni obvezna in tudi lektura ni zahtevana. Za članke pa se pričakujejo daljši teksti, obvezno opremljeni s sliko(ami), ki morajo biti tudi lektorsko obdelani (to lahko sicer zagotovimo tudi mi). Plačilo, ki jo za to ponujamo je resnično minimalno - 1,5 evra za blog zapis in 5 evrov za objavljen članek.
Seveda se trudimo našim sodelavcem ponuditi še kaj. Predvidevamo, da bomo stalnim sodelavcem dovolili vstavljanje povezav na lastne spletne strani znotraj člankov. Ponujamo tudi možnost gostovanja vaših strani na naših strežnikih, kot tudi pomoč pri postavljanju in vzdrževanju vaše spletne strani. Računamo tudi na to, da bomo stalnim sodelavcem lahko omogočili tudi neko vrsto PR oglaševanja, kar drugače striktno preganjamo. V kolikor se vam naša ponudba zdi zanimiva nas čim prej kontaktirajte.
Za začetek sodelovanja je potreben začetni dogovor (kontakt info@kam.si), podrobnosti dogovora pa določimo po tretjem objavljenem prispevku.
Za naš portal so prvomajski prazniki eden najpomembnejših dni v letu, saj ravno v tem času beležimo rekordne obiske. Vsem našim bralcem se moramo najprej opravičiti za dve manjkajoči številki mesečnika, ki ju zaradi tehničnih težav na strani nismo uspeli poslati našim naročnikom. Majska številka bo spet prišla na vaše elektronske naslove. To ni bila edina težava na strani, saj je bila stran cel mesec nedostopna za obiskovalce z Internet explorerjem 6.0. Vse to kaže, da neogibno prihaja čas, ko bo potrebno nadgraditi osnovni sistem na strani, saj krpanje v sedanji obliki jemlje preveč časa, predvsem pa bralcem ne omogoča primernega in normalno delujočega okolja.
Kljub vsem težavam je v času velikonočnih praznikov padel urni rekord obiska na strani - ta sedaj znaša 179 obiskovalcev v eni uri. Na sploh so bili letos veliko nočni prazniki izjemno obiskani, saj je obisk dva dni zapored presegel 1500.
Vse bi bilo veliko lažje, če ne bi bili zasuti z delom. Naših spletnih projektov, ki niso direktno povezani s stranjo kam.si sicer na tem mestu ne predstavljamo, tokrat pa moram seveda narediti izjemo. Predstavljam otroško trgovino chebeltza, ki nam je v zadnjem času vzela res precej časa in je glede na status »družinskega« projekta seveda vedno v prvem planu. Na strani kam.si lahko na skrajni desni že kakšen mesec vidite tudi oglas za to otroško trgovino. Seveda ne bom prav nič hud, če boste v trgovini tudi kaj kupili :).
Vila ob vznožju Rožnika, na cesti 27. aprila, je imela dva lastnika, ki sta ji vsak na svoj način dala pomemben pečat. Prvi lastnik in človek, ki je to čudovito vilo postavil, je bil stavbenik Leo Dukič, lastnik takrat uspešnega gradbenega podjetja v Ljubljani , ki se je kasneje preimenovalo v Gradis. Kako in na kakšen način na tem mestu ne bom modrovala. Gospod Leo Dukič je bil samskega stanu in je živel življenje, ki si ga je kot finančno bogat človek lahko privoščil. Med drugim je "na koruzi" živel z žensko ciganskega rodu in to je bilo za predvojni čas škandalozno obnašanje.
Drugi stanovalec vile je bil resni družinski človek, slovenski kritik, prevajalec, esejist in politik, Josip Vidmar. Bil je eden od ustanoviteljev OF, ki so jo na današnji dan 27. aprila 1941 ustanovili v vili ob vznožju Rožnika in ta dan od leta 1992 označujemo kot dan upora proti okupatorju.
Za skoraj vse trge, v starem mestnem jedru Ljubljane, pod Ljubljanskim gradom je značilno, da so bolj podobni dolgi ulici kot pa trgu in vse te čudovite palače, ki jih danes obnavljajo so nastale po večkratni predelavi in prezidavi več sosednjih hiš v eno.
Ciril-Metodov trg, ki leži med Vodnikovim trgom in ljubljansko mestno hišo, je pomemben zaradi stolnice in škofijske palače, je pa tu še nekaj pomembnih in zanimivih zgradb. Hiša na številki 21, ki je poleg Zgodovinskega arhiva Ljubljane, je bila od leta 1742 do 1868 najstarejši ljubljanski hotel, imenoval se je Pri divjem možu. Hotel je bil namenjen bogatejšim gostom, danes pa je pročelje rahlo zanemarjeno in čaka na svojo novo preobleko. V hiši na številki 14 je bila ena najstarejših ljubljanskih gostiln v kateri so bili med obema vojnama stalni gostje pesniki in pisatelji, kot na primer Oton Župančič, Lili Novy, Igo Gruden, Juš Kozak in mnogi drugi.
Ljubljanska stolnica oziromastolnica sv. Nikolaja, stoji med Pogačarjevim trgom in Ciril-Metodovim trgu. Na tem mestu kjer stoji današnja baročna stolnica, je stala cerkev že v zgodnjem srednjem veku kot omenjajo pisni viri.
Pobuda za gradnjo nove stolnice je prišla od generalnega vikarja ljubljanske škofije leta 1700. Tedanji ljubljanski škof Žiga Krištof Herberstein, ki se je zavzemal tudi za kulturni napredek škofije, je pobudo podprl in naložil župnijskim cerkvam poseben prispevek za zidavo. V tistem času je ljubljanska škofija obsegala tudi ozemlja na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem .
Ko se konča Breg , se začne Novi trg v Ljubljani. Ločuje ju vodnjak ali fontana iz 17. stoletja. Novi trg pa se razteza od vodnjaka pa vse do Plečnikovega NUK -a in je bolj podoben široki ulici ali celo aveniji kot pa trgu.
Naj veličastnejša stavba na trgu je Lontovž . To je zgradba na Novem trgu 3 in je skozi stoletja marsikaj doživela. Na tem mestu je stala palača deželnih stanov že v 15. stoletju. Leta 1511, ko je Ljubljano prizadel potres se je podrla tako, da so jo na novo pozidali. V 18. in 18. stoletju so v njej prirejali predstave potujočih gledaliških skupin. Danes ima v zgradbi svoje prostore SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena 1937 leta. Akademija uporablja tudi hišo na Novem trgu 4, v kateri je bogata knjižnica.
Breg je bil staro ljubljansko pristanišče, saj ga zgodovinski viri omenjajo že v 14. stoletju. Tu so pretovarjali blago in trgovali vse do 19. stoletja, ko je rečni promet zamenjala železnica. Breg se nahaja ob Ljubljanici, in sicer se razteza od Krakovega do Novega trga. Pred njim je Ljubljanski grad , za njim pa Plečnikove Križanke. Tu se nahajajo palače, ki so bile last zelo pomembnih ljudi, ki so zaznamovali našo zgodovino.
Rihard Jakopič , slovenski slikar se je rodil 12. aprila 1869 v Krakovem v Ljubljani, kot najmlajši izmed osmih otrok. Umrl je na današnji dan 21. aprila 1943 v Ljubljani. Zelo rad je imel Krakovo in nekoč je poudaril: »Jaz sem Krakovčan, Ljubljana je moje predmestje.«
Skoraj vsak pozna Riharda Jakopiča kot slikarja, pomembnega impresionista, malo manj jih ve, da se je slikar loteval tudi pisanja. Tako sem v knjižnici našla knjigo, ki je izšla leta 1947, pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, z naslovom Rihard Jakopič v besedi.Knjiga je zbirka člankov, ki jih je Jakopič pisal in objavljal v takratnih časopisih: Ljubljanski zvon, Slovenec, Slovan in še nekaterih, med leti 1903 do 1931.