Kam.si blogi

Danes zjutraj sem se po dolgem času spet odpravil v gozd - po gobe. Odkar imam družino je namreč za take stvari preprosto zmanjkovalo časa. Z otroci pa tudi nisem upal, zaradi klopov.

 Tako sem danes zjutraj vstal malo bolj zgodaj (pravi gobarji vstanejo že ob zori) in se odpeljal na svoje priljubljeno mesto. Drugih avtomobilov je bilo bore malo, zato sem že mislil, da ne bo nič. Pa sem se zmotil. 

Že takoj nekaj metrov od avtomobila so me pozdravile prve lisičke , ki sem jih bolj vesel kot jurčkov, oziroma "ta pravih" kot jim rečemo na Gorenjskem . V eni uri sem nabral  skoraj pol košare. Malo mešano: nekaj lisičk in nekaj jurčkov. Izlet je tako popolnoma uspel, saj sem se uspel ob tem tudi preznojiti in nadihati svežega zraka.

V zadnjem času poleg podpore našim blogerjem veliko delamo tudi na izboljšani preglednosti strani. Tako smo se lotili tudi dodajanja novih, pogosto uporabljanih delitev Slovenije, ki bodo omogočile še lažjo navigacijo po strani.

Tako so kot prve prišle na vrsto slovenske škofije , kar je glede na ogromno število objavljenih prispevkov o romarskih cerkvah na Slovenskem tudi logična izbira.

Pred dvema letoma se je naša družina odpravila na daljši izlet.  Z avtom smo se peljali skozi Jesenice , do Kranjske Gore, mimo jezera Jasna, pa čez Vršič v Trento.

 Prvi postanek smo naredili takoj po prihodu v dolino. Najprej smo si ogledali izvir reke Soče, ki ji zaradi prelepe zelene barve pravijo tudi Smaragdna reka.

Naslednja postaja je bila trdnjava Kluže, ki se nahaja nekaj kilometrov severno od Bovca v smeri proti mejnemu prehodu Predel. Zapisi o prvih utrdbah na tistem mestu segajo celo v 15. stoletje in takrat naj bi preprečevale turške vpade na Koroško.

Na kratko si bomo ogledali podporo blogom na naši spletni strani in in jo primerjali z velikimi blogerskimi stranmi. Svetovno je seveda največji blogger.com, v Sloveniji pa so največ blogov pisanih na rtvslo.si, siol.net, delo.si in vecer.si. Seveda obstajajo tudi veliki samo blogerski portali npr. ednevnik.si in blogorola.com.

Zadnjič sem vam opisal, kako smo plezali na Malo Mojstrovko . To je gora, ki se nahaja desno z Vršiča, če pridemo iz kranskogorske smeri. Danes pa vam bom povedal, kako je potekal vzpon na goro na levi strani, na Prisank (Prisojnik).

Že ko se peljemo skozi Kranjsko goro in mimo jezera Jasna (kolega Rockos ga je včeraj lepo opisal), Prisank pred sabo zagledamo kot velikansko goro z luknjico nekje na desni strani pod vrhom - Prednje okno. No, takrat, ko sva šla gor midva z očetom,  ga nisva videla, saj je bil popolnoma zavit v meglo, tako kot tudi ostali okoliški hribi. 

Pomagal ni niti vzpon na Vršič, še vedno je bilo vse v megli. Tako sva potem sedela v Poštarskem domu, pila čaj in premlevala, ali bi šla naprej ali ne. In sva šla. K sreči.

V nedeljo 27. julija 2008, sta Društvo slovensko-ruskega prijateljstva in Občina Kranjska Gora pred Rusko kapelico na cesti proti Vršiču pripravila slovesnost v spomin na žrtve tragičnih dogodkov med 1. svetovno vojno in na vse ruske ujetnike, ki so pri gradnji ceste preko Vršiča izgubili svoja življenja

 Nadvse primeren izlet iz Kranjske Gore je tudi na prelaz Vršič. Ali prek njega (v Trento), odvisno kam ste namenjeni. Mi se z dojenčkom nismo mogli odpraviti po neštetih  (v resnici bi jih seveda lahko hitro preštel, če bi le imel seznam vseh teh poti) markiranih poteh, ampak smo morali do prelaza z avtomobilom. Kako dolgočasno! Ampak nas pa niso noge bolele, tako kot vse kolesarje, ki smo jih v sončnem sobotnem dopoldnevu srečali na poti.

Sprehod iz Kranjske Gore (810 m) v Planico je kot nalašč za vse, ki si želite umirjene poti. Če pa je v vas kaj avanturista in bi želeli hoditi po koreninah gozdnih poti, se sklanjati pod vejami smrečic in bukev ter pridobivati na nadmorski višini vsakih nekaj minut, boste imeli na tej poti dovolj možnosti, da zaidete na eno od markiranih poti. Če vas ni strah, da vas na rogovih nekaj metrov naokoli prenaša kakšna kravica na katerem od okoliških pašnikov, pa seveda lahko izberete tudi nešteto drugih alternativnih poti.

Včeraj se nam je doma utrnila dobra ideja za nedeljski izlet. Gremo pogledat izvir Kamniške Bistrice. Super. Najprej smo malo pogeldali po internetu in slike so nas tako navdušile, da smo se takoj odpravili na pot.

 Pot do Kamnika znamo že na pamet.  Potem pa smo sledili znakom za Veliko planino. Ko smo se pripeljali pod samo nihalko, smo vedeli, da smo že precej blizu.  Sedaj smo sledili znakom za Dom v Kamniški Bistrici, tam pa so se začele prve težave.

Včeraj je bil namreč 11. Gorski tek na Grintavec - za pokal Slovenije v gorskih tekih ter državno prvenstvo Slovenije. To je namreč pomenilo nepopisno gnečo okrog doma in ker so nas redarji usmerili naprej mimo doma smo potem parkirali nekje 300 m bolj zadaj.

Izbira za izlet (beri: kratek sprehod) do jezera Jasna je v bistvu preprosta - če greste "en krog" okoli hotela (ne glede na to v katerem v Kranjski Gori pač bivate), pridete mimo Jasne kar mimogrede. Do nje vas vodi cesta, ki sicer pelje na Vršič, a bi se morali v resnici do samega prelaza še precej potruditi. Peš gre lepo samo do Jasne, sploh če vam kaj pomeni pločnik. Nam je ob rinjenju vozička z malim otrokom pomenil zelo veliko. Od tam naprej bi morali po cesti - to pa nam ni več dišalo, zato smo se obrnili in se malce razgledali.