Kam.si blogi

Danes smo si privoščili krajši izlet v Preddvor. Točneje, šli smo na sprehod okrog jezera Črnava.

Dostop: z avtoceste (izvoz Kranj -vzhod) proti Kranju do krožišča, kjer zavijete desno proti Britofu oziroma Jezerskem . Peljete se skozi vasi Britof, Milje, Visoko in Hotemaže, potem pa že prispete v Preddvor . Zavijete levo z glavne ceste, čez most in takoj desno v ozko ulico med hiše.  Potem pa samo naravnoct in na vrhu levo in že pridete na parkirišče.

Ko se odpraviš od doma, se ne moreš izogniti potrebi, da bi se ustavil na svoji poti vsaj enkrat, preden prideš na cilj. Zakon narave je pač tak; tudi če imaš s seboj prav vse, kar potrebuješ, tudi popotne prigrizke, kavo in pijačo, to ni dovolj. Še vedno potrebuješ kraj, kamor gre cesar peš. Kdor se na dolgi poti temu lahko izogne, bo moral pač kmalu obiskati zdravnika.

 

Poletje se končuje, z njim pa se bodo počasi zaključili tudi naši izleti. Že čez nekaj dni se bo začela šola in potem ne bo več časa za kakšne popoldanske dogodivščine.  Vseeno pa bomo poskusili še izkoristiti zadnje proste dneve in morebitne lepe vikende v septembru.

 V načrtu imamo še izlet do Kranjske Gore oziroma Martuljka, pogledat martuljške slapove, izlet na planino Preval in izlet na planino Dolga Njiva (vsaj nekje si bomo privoščili kislo mleko, žgance , ...).

Ker imamo letos spet prvošolčka , bomo za izlet izkoristili tudi ponedeljek, 1. septembra. Verjetno bomo kar ponovili varianto izpred dveh let. Po slovesnem sprejemu v šoli, bomo šli na "zdravo" prehrano v McDonalds, potem pa na sankanje na Stražo pri Bledu, če bo le lepo vreme. Tam smo bili že pred dvema letoma in smo se prav lepo zabavali in uživali v prelepem razgledu na blejsko jezero in Julijce v ozadju.

Neko francosko podjetje je pred leti prevzelo oskrbo gostinske obcestne ponudbe tudi na naših avtocestah. Katastrofa! Tam, kjer je denar, se naselijo tujci in ožemajo žejne in lačne slovenske popotnike! In zdaj so v stranišča celo naselili bolgarske delavce, da niti ne razumejo, če jih kaj vprašaš! Naši ljudje pa brezposelni in vlečejo podporo, namesto da bi delali!

V vsaki pohorski koči, penzionu ali hotelu baje dobite to dobroto! Tako mi je vsaj zatrdil prijazni kuhar, ki je mi k mizi prišel povedat, kako se imenuje slastna jed, v Tisi na Hočkem Pohorju postrežena v kotličku namesto juhe.

Mir in počitek brez alpinizma v odmaknjeni gorski naravi in med prijaznimi ljudmi? Gotovo boste prijetno presenečeni, če se odpravite po moji novi poti, če seveda ne poznate Pohorja. Šele zdaj, ko sem sama našla zame nove kraje, sem ugotovila, da to pomanjkanje poznavanja Slovenije ni moja posebnost.

Včeraj je bila Slovenija spet pod udarom neurij. Kot, da jih letos še ni bilo dovolj. In spet je udarila tam, kjer je že nekajkrat, tudi letos. Pri nas v Kranju je k sreči padala samo drobna toča v velikosti frnikol, v Kamnik-u pa je bilo precej huje.

Na spletnem portalu kam.si začenjamo z objavljanjem zanimivih statističnih podatkov o slovenskem turizmu. Za začetek bomo objavili izseke iz analize obiska najpomembnejših slovenskih turističnih zanimivosti in gibanje obiska po slovenskih statističnih regijah.

Kokra je ena od naših bolj hudourniških rek, ki izvira v Kravankah. Tik pred izlivom v reko Savo, ko teče skozi Kranj , si je v konglomeratno skalo vrezala ozko sotesko z zelo strmimi in 30 m visokimi stenami.
Kanjon reke Kokre smo včasih le opazovali z mostu, ki povezuje stari del mesta Kranja s Planino. V zadnjem času pa so uredili dostop do kanjona in naredili lepo krožno sprehajalno pot ob samem mestnem jedru.

Tako smo nekaj dni nazaj parkirali avto ob stavbi MO Kranj, se sprehodili mimo Globusa skozi stari del Kranja do Pošte. Na levi strani mostu, nas tabla usmeri po stopnicah navzdol - Zavarovano območje narave - Kanjon Kokre. Iz mestnega vrveža se v nekaj minutah spustimo čisto do reke. Kakšen mir in tišina, sliši se le šumenje reke.

Pot nas vodi preko lepega lesenega mostu , ki se naslanja na velike skale. Nadaljujemo ob levem bregu Kokre navzgor. Zgoraj vidimo na eni strani mesto, na drugi pa Huje. Ko pridemo do cerkvice sv. Jožefa se gozd odpre v travnik.
Nadaljujemo najprej pod mostom, nato pa čez most, kjer se pot nadaljuje še naprej ob reki do Jurjevega mlina v Pečeh, mi pa smo se po cesti povzpeli nazaj v mesto. Ven smo prišli ravno za Globusom. Potem pa le še na sladoled in domov.

Tik pred neurjem, ki je lani prizadelo Slovenijo in katerega posledice se v nekaterih krajih še vedno odpravljajo, smo obiskali bolnišnico Franja. Partizanska bolnišnica je skrita v soteski, kjer je nemški vojaki med drugo svetovno vojno nikakor niso mogli odkriti, čeprav so bili včasih precej blizu. Danes je to kulturni in hkrati naravni spomenik, spomenik vsem, ki so nesebično žrtvovali svoja življenja, da bi pomagali drugim.