V 17. in 18. stoletju je človek bobra iztrebil. Ta največji evropski glodalec doseže težo tudi do 35 kilogramov. Leta 1998. se bobri znova naselijo v Sloveniji, ob reki Krki in Radulji na Dolenjskem. Naselili so se po naravni poti iz sosednje Hrvaške, tako da naše bobre štejejo kot obrobje hrvaških. Leta 2002. so se naselili na Dobličici v Beli krajini, 2005. na Muri v Prekmurju in 2006. na Dravi.
Vse to pa še več sem izvedela v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, kjer imajo zanimivo razstavo, Bobri so se vrnili v Slovenijo.
Bober je odličen plavalec in potapljač, saj ima na zadnjih nogah med prsti plavalno kožico, njegov širok, ploščat rep pa mu služi za krmiljenje. Bober je zelo priden delavec, kajti v zelo kratkem času lahko, s svojimi močnimi, dletastimi sekalci, temeljito spremeni pokrajino.
Zelo hitro lahko podre drevo, ki ga potrebuje za gradnjo jeza. Z jezom lahko spremeni reko v jezero. Gradi kanale, za svoj dom pa bobrišče, v katerem družina bobrov tudi prezimuje.